Pastinak je dvoletna zelnata rastlina iz družine češenj (Apiales), ki je tesno sorodna korenju, peteršilju in zeleni.
Vsebuje znatne količine kompleksnih ogljikovih hidratov, vlaknin, vitamina C in folne kisline ter mineralov, kot so kalij, magnezij, kalcij in železo.
Poleg esencialnih hranil vsebuje tudi številne bioaktivne snovi, eterična olja, flavonoide, furanokumarine, poliacetilene in fenolne kisline, ki so odgovorne za njegove zdravilne lastnosti.
Eden najbolj znanih učinkov pastinaka so njegove blage diuretične lastnosti.
Spodbuja izločanje odvečne vode in soli iz telesa, kar olajša delo ledvic in pomaga očistiti telo toksinov. Zaradi tega se tradicionalno uporablja pri zadrževanju vode, okužbah sečil in ledvičnih kamnih.
Kalij, ki ga vsebuje, dodatno podpira zdravje ledvic in prispeva k uravnavanju krvnega tlaka.
Zaradi visoke vsebnosti kalija in vlaknin ima pastinak pozitiven učinek tudi na srčno-žilni sistem. Kalij pomaga zniževati krvni tlak, vlaknine pa pomagajo zniževati raven slabega holesterola. Antioksidanti, kot sta vitamin C in flavonoidi, ščitijo stene krvnih žil pred poškodbami in vnetji, kar zmanjšuje tveganje za aterosklerozo in srčne bolezni.
Pastinak je tudi dober vir folne kisline, vitamina skupine B, ki ima ključno vlogo pri sintezi DNK in pravilnem delovanju živčnega sistema. Folna kislina prispeva k proizvodnji serotonina in dopamina, nevrotransmiterjev, ki vplivajo na razpoloženje, zato se pastinak priporoča kot živilo, ki podpira duševno stabilnost, koncentracijo in zmanjšuje utrujenost.
Zelenjava za zdravo prebavo
Vlaknine v pastinaku imajo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravega prebavnega sistema. Spodbujajo črevesno peristaltiko, olajšajo praznjenje in preprečujejo zaprtje. Poleg tega vlaknine pomagajo uravnavati raven sladkorja v krvi in zmanjšujejo absorpcijo holesterola. Redno uživanje pastinaka krepi črevesno mikrofloro, kar prispeva k boljši absorpciji hranil in krepi imunski sistem.
Zahvaljujoč spojinam, kot so apigenin, luteolin in fenolne kisline, pastinak kaže močne antioksidativne in protivnetne učinke. Te spojine nevtralizirajo proste radikale, ki povzročajo staranje in poškodbe celic, ter pomagajo preprečevati kronične bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, artritis in rak debelega črevesa.
Eterična olja, ki so prisotna v pastinaku, imajo antispazmodične lastnosti, kar pomeni, da sproščajo gladke mišice prebavil in sečil. Tradicionalno so čaj ali prevretek korenine pastinaka uporabljali za lajšanje trebušnih krčev, napihnjenosti in bolečih menstruacij.
Pastinak se lahko v prehrani uporablja na različne načine. Lahko ga kuhamo, pečemo, dušimo ali cvremo, zaradi blage sladkosti pa je primeren tudi za pripravo juh, pirejev, enolončnic in omak. Naribano surovo korenino lahko dodamo solatam. V ljudskem zdravilstvu se uporablja tudi v obliki čaja iz posušene korenine, ki se pije pri težavah s sečili in prebavo.
Pri rokovanju s svežim pastinakom je pomembno vedeti, da lahko njegov sok povzroči draženje kože in povečano občutljivost na sonce zaradi prisotnosti furanokumarinov.
Zato je priporočljivo, da si po lupljenju umijete roke in se takoj po pripravi izogibate izpostavljanju soncu. Sicer je pastinak varno in zdravo živilo, če ga uživate v normalnih količinah.
