Leto 2025 za slovenski turizem mineva v znamenju rasti – v prvih osmih mesecih je bila rast prihodov in nočitev na destinaciji 6 % v primerjavi z lani. Kako se ta rast odraža v poslovanju družbe Istrabenz Turizem?
Letošnje leto beležimo nadaljevanje pozitivnega trenda, ocenjujemo, da bo rast nočitev znašala okrog 10 %. Po uspešni prenovi Hotela Riviera smo že lani ustvarili več kot 30 % višji rezultat kot leto prej. Tudi letos pričakujemo podobno rast. Veseli nas, da rastemo skladno s strategijo 2023–2027, ki smo si jo zadali, in da se naša družba ponovno vrača med najboljše v panogi.
Pred vami je velika prenova Grand hotela Portorož. Kdaj bo stekla in kaj bo prinesla?
Uspešno izvedena investicija nas je spodbudila, da začnemo tudi naslednji strateški projekt: prenovo Grand hotela Portorož. Projektiranje poteka, glavni del prenove bomo izvedli po sezoni 2026. Arhitekturno rešitev je dal Studio 92 s Hrvaške. Gre za ekipo, ki ima v portfelju številne vrhunske hotele po Hrvaški, med njimi tudi najbolj prestižne. Njihove rešitve so nas res navdušile — profesionalen pristop, premišljene ideje, občutek za prostor in udobje.
Cilj je, da ustvarimo hotel, ki bo združeval udobje in prestiž, a cenovno ne bo pretiran. Nastal bo objekt, kakršnih je v Istri zelo malo — neposredno ob morju, tik ob plaži, z velikim termalnim centrom, savna parkom in vrhunsko ponudbo. Skupaj z novim kongresnim centrom v pritličju hotela nam bo to dalo podlago za res celoletno poslovanje.
Je leto 2025 prineslo kakšne spremembe, ki jih prej niste zaznali?
V zadnjih dveh, morda že treh sezonah opažamo pomembne spremembe v strukturi gostov. V visoki sezoni je občutno manj Italijanov, manj je tudi Rusov in Ukrajincev — kar je razumljivo glede na razmere. Italijane po novem vse bolj nadomeščajo gostje iz držav vzhodne in srednje Evrope: Češke, Madžarske, Poljske in deloma tudi iz baltskih držav.
Zanimivo je, da letos beležimo rast predvsem v nizki sezoni, medtem ko v najvišji sezoni — ob tradicionalnih konicah, kot sta velika noč ali Ferragosto — opažamo določeno cenovno občutljivost italijanskih gostov.
Gostje iz vzhodne Evrope imajo povsem drugačne potrošniške navade. V restavracijah naročijo glavno jed in pijačo, pojedo in odidejo; ni predjedi, ni sladic, ni daljšega posedanja.
Zjutraj je hotel poln zaradi zajtrkov, čez dan pa opažamo prazne hotelske prostore, plaže in celo Portorož, saj ti gostje večino dneva preživijo na izletih v okolici. Zvečer pa se vse znova napolni. To je precej drugačen vzorec kot pri italijanskih ali slovenskih gostih.
Kako ste se v vaši družbi odzvali na sezonske izzive – ali ste uspeli ohraniti visoko zasedenost tudi izven glavne sezone?
Poslujemo skozi vse leto, vseh hotelov hkrati nikoli ne zapiramo, spremembe pa so opazne. Letos je bil na primer oktober boljši od junija — česa takšnega še nismo doživeli. Delno so razlog zunanji vplivi, tudi vremenski, ki včasih presenetljivo delujejo v prid jesenskim mesecem.
Pri izven sezonski zasedenosti nam pomembno pomaga razvoj zdravstvenega turizma. Kot zdravilišče smo mednarodno prepoznavni, v zadnjih treh letih pa smo močno okrepili stacionarno zdraviliško zdravljenje. Še posebej raste segment rehabilitacije po ortopedskih posegih — v zadnjih dveh letih beležimo okoli 50-odstotno rast.
Prenovili ste Hotel Riviera (4 *) s 183 sodobno opremljenimi sobami in suitami ter z bazenskim kompleksom SeaSpa z ogrevano morsko vodo. Za prenovo ste prejeli tudi priznanje. Zakaj je ta prenova tako posebna ali kot slišimo v javnosti – drzna?
Projekt je bil ambiciozen, saj je šlo za celovito prenovo hotela, največja drznost pa je bil izjemno kratek časovni okvir. Hotel smo dobesedno slekli do golega betona in ga v samo petih mesecih v celoti obnovili. To je bil resnično nadčloveški napor vseh izvajalcev in našega strokovnega nadzora. Mislim, da smo bili pri tem zelo uspešni. Posebej pomembno pa je, da med prenovo nismo izgubili visoke sezone. Riviera predstavlja četrtino vseh naših kapacitet, a so nam nočitve na letni ravni zaradi prenove padle le za dva do tri odstotke, kar je izjemen rezultat.
Pogosto slišimo, da so hoteli v Portorožu polni, v kraju pa gostov ni videti. Kaj vi menite o teh očitkih?
Precej je to povezano s spremembami v strukturi naših gostov, o kateri sva govorila prej, pa tudi – nastanitev postaja izhodišče za raziskovanje okolice, ne pa prostor, kjer bi gost ostal sedem dni. Tujci Portorož vidijo kot odlično izhodišče — imate zdraviliško ponudbo, sredozemsko mesto in zaledje Istre. To ni slabost, temveč priložnost za destinacijo. Minilo je obdobje, ko so hoteli menili, da morajo gostu ponuditi ‘vse’, da bi ga obdržali na enem mestu ves teden. Danes je jasno, da tak model ni realen.
Kako pa poteka sodelovanje z lokalno skupnostjo? Velikokrat slišimo, da je odnos med turističnimi deležniki in okoljem bolj formalen kot dejanski. Kakšne so vaše izkušnje?
Zelo dobro. Z Občino Piran in Turističnim združenjem Portorož imamo korekten in učinkovit odnos. Projekti, kot so ureditev promenade in javnega prostora, jasno kažejo napredek. Gostje pogosto vidijo destinacijo bistveno bolj pozitivno, kot se vidimo sami. Ko pridejo, so navdušeni — zaradi morja, sonca, sprostitve, zaradi samega mesta. Mi se včasih sprašujemo, zakaj bi nekdo prišel v Portorož, medtem ko gostje tega dvoma nimajo.
Tudi ocene naših hotelov so visoke — med 8,5 in 9, ponekod celo nad 9. To je zelo dober pokazatelj zadovoljstva in kakovosti z našimi storitvami.
Kakšna je konkurenčnost slovenske Istre v primerjavi s hrvaško obalo?
Modela sta različna. Hrvaški turizem je izrazito sezonski, to jim omogoča tudi bolj fleksibilna delovna zakonodaja in tudi pomembno višje cene v visoki sezoni. Mi poslujemo 12 mesecev na leto in imamo druge stroškovne pritiske. Hrvaška se bolj opira na sezonske delavce, mi pa gradimo na stabilni delovni sili in dolgoročnem razvoju ponudbe: termalni bazeni, kongresi, mednarodni dogodki. To nam omogoča podaljševanje sezone.
Se domači gostje še vedno raje podajo k sosedom ali ostajajo tudi doma?
Domači gostje predstavljajo okoli 20 % vseh gostov, kar je precej več kot pred epidemijo, delež pa ostaja stabilen. Mnogi so med covidom spoznali, da je tudi dopustovanje doma zelo kakovostno. Hrvaška je v najvišji sezoni dražja, zato je razmerje med ceno in ponudbo v Sloveniji za domače goste pogosto ugodnejše.
Eden od pomembnih izzivov v turizmu je pomanjkanje kadrov in togost zakonodaje. Kako se vi soočate s tem? Ali imate težave pri zaposlovanju (tujcev, sezonskih delavcev) in zakaj?
Pri nas je približno 80 % ljudi zaposlenih za nedoločen čas, kar nam daje stabilnost. Večina zaposlenih prihaja iz lokalnega okolja. Če že zaposlujemo tujce, so to večinoma ljudje iz držav nekdanje Jugoslavije, ki imajo stalna dovoljenja in so tu že dlje časa. Tuje delovne sile se ne poslužujemo, ker kandidati, ki jih lahko pridobimo, pogosto ne izpolnjujejo naših pričakovanj. Slovenija kot ciljna država ni dovolj konkurenčna, da bi privabili najbolj kakovostno delovno silo.
Postopki za zaposlovanje tujcev so predolgi, poleg tega naša zakonodaja omejuje delo na 8 ur dnevno, s 16 urami počitka. Mnogi delavci pa bi želeli delati več, ker s tem tudi več zaslužijo. V Avstriji, Italiji, Nemčiji, na Hrvaškem jim to omogočajo. Če je nekdo dober in ambiciozen, bo izbral okolje, kjer lahko dela in zasluži več.
Zaenkrat nam uspe zapolniti vsa ključna mesta. Letos smo končno uvedli tudi novo kolektivno pogodbo, eno najboljših v slovenskem turizmu, in noben zaposleni ni več na minimalni plači.
Uzakonja se tako imenovani ukrep 80/90/100, kjer gre za možnost opravljanja dela s krajšim delovnim časom delavca pred upokojitvijo. Kaj ta ukrep pomeni za vašo skupino? Ali menite, da je smiseln?
Osebno menim, da je delo vrednota in lahko v dobrem okolju precej pripomore h kakovostnemu življenju tudi v obdobju, ko bi se lahko že upokojili. Letos smo imeli zaposleno, ki je praznovala 50-letnico dela pri nas in zanimivo je, da je v naši ekipi kar nekaj sodelavcev, ki so ali bodo kmalu dopolnili 70 let. To ni samoumevno. Če so odnosi dobri, če je delovno okolje ustrezno, potem delo človeku daje smisel in ga motivira, ne pa obremenjuje.
Večina naših zaposlenih o tem ne razmišlja, raje se odločajo za nadaljevanje dela in delno prejemanje pokojnine. Še vedno vidijo delo kot vrednoto in želijo ostati aktivni. Seveda jim omogočimo prilagoditve — ne delajo več nočnega dela, naloge se reorganizirajo, delovni proces se tehnično prilagodi. To pa ni težava, če je organizacija zdrava.
Raje se prilagodimo zaposlenemu, kot da ga izgubimo — še posebej, če gre za izkušenega in kakovostnega sodelavca. To je smiselno. Poleg tega se mnogi po upokojitvi radi občasno vračajo, ker to okolje še vedno doživljajo kot svoje.
Kakšne spremembe bi predlagali, da bi upravljanje kadrov v turizmu postalo bolj prilagojeno dejanski strukturi ponudbe?
Če govorimo o upravljanju kadrov v turizmu, je ključno vprašanje, kako narediti panogo privlačnejšo. Turizem ostaja pomemben del gospodarstva, ker ponuja delo raznolikemu delu populacije — tudi tistim, ki potrebujejo poklice, ki niso visoko specializirani. Ti poklici bodo vedno obstajali in bodo vedno pomembni.
Izziv je, kako v ta sektor pritegniti mlade. Tukaj ima velik vpliv ugled poklicev: kuhar, natakar, receptor, hotelski tehnik … Mislim, da so bile že narejene določene izboljšave, a še zdaleč nismo na cilju.
Hkrati pa je tu še vprašanje, kako prepričati tiste mlade, ki po učnem uspehu sodijo med najboljše v svoji generaciji, da se odločijo za turizem, če so alternativa npr. pravo, finance ali digitalne industrije. Če sektor ne ponuja dovolj jasnih kariernih možnosti ali motivacijskih mehanizmov, potem težko konkurira drugim panogam pri pridobivanju najboljših kadrov.
Kakšne izzive pred vas in vašo družbo postavlja prihod novih tehnologij, npr. UI?
Gostje vse pogosteje uporabljajo digitalne pomočnike, tudi UI, za načrtovanje dopustov. To pomeni, da moramo kot destinacija poskrbeti za kakovostne, natančne, verodostojne vsebine, saj jih UI sistemi prepoznavajo drugače kot npr. iskalniki ali platforme, kjer ste z oglaševanjem lahko vplivali na iskalni algoritem.
Umetna inteligenca bo pomembno vplivala tudi na notranje procese: omogoča hitrejše analize, boljše podatkovne modele in posledično bolj utemeljene odločitve. Ne bo nadomestila operativnega dela, bo pa spremenila intelektualni del – analitiko, administracijo in pripravo dokumentov.
