Prva zmota: o volilnem rezultatu bodo odločali programi strank. Jok, nikoli niso in nikoli ne bodo. Programi so simbolne biblije, ki jih nihče ne jemlje resno. Še več, nihče jih sploh ne prebere. Morda tisti, ki so na kandidatnih listah, pa še za njih nisem povsem prepričan. So le referenčne točke, da se kandidati lahko hvalijo, kako v njihovi stranki mislijo na vse pore družbenega življenja.
Druga zmota: o volilnem rezultatu bodo odločali dosežki vlade in koalicije. Ni šans, saj se to še nikoli ni zgodilo. Lahko imate vse rekordno, pa vas bodo razstrelili v prafaktorje, ker ste enkrat nekaj rekli ali obljubili, pa niste izpolnili. Že pred dobrimi dvajsetimi leti nas je vlada pripeljala v Evropo in Nato, skratka, dokončno odcepila od nekdanje države, pa je nato na volitvah gladko izgubila.
Tretja zmota: o volilnem rezultatu bodo odločale afere, ki jih bo lansirala nasprotna stran. Volilno telo je do afer anemično in jih ne jemlje resno. Še več – je celo sumničavo in ne verjame, da je sploh kaj res. Volilno telo ne verjame več ničemur, saj je lahko vse produkt umetne inteligence. Zapisi, dokumenti in slike niso več verodostojni dokazi. Volilno telo itak vse procesira kot lažne novice, zato lahko tudi resne afere obstanejo na ravni bulvarskih čenč.
Četrta zmota: o volilnem rezultatu bodo odločali mediji. Jok, mediji so že zdavnaj izgubili kredibilnost, vpliv in moč spreminjati stvari v družbi. Tako okuženi in tako navijaški so, da je mnoge že težko ločiti od propagandnega materiala in promocijskih letakov. Predvsem pa se ponavlja stara lajna, da zadnja soočenja odločajo, nagnejo tehtnico ali celo nekoga pokopljejo in drugega povzdignejo. Morda se je to še dogajalo pred petnajstimi leti, danes pa so volivci do medijske krajine tako skeptični, da ni šans, da bi spremenili svojo vnaprejšnjo odločitev. Skoraj vsi volivci so odločeni vnaprej – le da mnogi tega ne priznajo.
Peta zmota: o volilnem rezultatu bo odločala volilna udeležba oziroma vreme. Floskula o tem, kako so desni volivci disciplinirani, levi pa fluidni in neresni do svoje volilne ter strankarske dolžnosti, morda deloma drži – nikakor pa ne absolutno. Levi volivec je še kako zvest in lojalen, posebej takrat, ko je grožnja z desne prevelika. To, da desnica množično hodi na volišča ob lepem vremenu, levica pa na izlete, je napihnjena raca, ki ponavlja predsodke in stereotipe tistih, ki se že trideset let niso spomnili ničesar izvirnega. In pazite – vsi bodo govorili o spremembah.
