Nekaj dni pred uradnim začetkom pusta se na policah trgovin in pekarn ter v izložbah slaščičarn že bohotijo tradicionalne pustne sladice. Pustni krofi, flancati, miške in druge pustne dobrote imajo eno skupno značilnost: večinoma so ocvrte. Prav zato jih pogosto spremlja sloves “prehranskega greha”, ki naj bi bil v nasprotju z načeli zdravega prehranjevanja.
Ključ je v zmernosti
A ključno ni posamezno živilo, ampak prehrana kot celota in predvsem je pomembna količina hrane, ki jo zaužijemo. Občasno uživanje energijsko bogatih živil pri sicer zdravem človeku ne predstavlja težave, če je vključeno v raznolik in uravnotežen jedilnik. Pretiravanje je torej tisto, ki lahko vodi v zdravstvene zaplete, ne pa zmernost.
Mit in resnica
Ocvrta hrana ima lahko v določenih primerih celo pozitiven učinek. Spodbuja apetit, kar je še posebej pomembno pri starejših osebah, ki se pogosto soočajo s pomanjkanjem teka in tveganjem za podhranjenost.
Tudi nekateri miti o uporabi živalskih maščob v tradicionalnih receptih povsem ne držijo. Maščobe prašičjega izvora, kot je mast, niso nujno problematične, če se uporabljajo v zelo majhnih količinah. Njihova sestava namreč vključuje precejšen delež nenasičenih maščobnih kislin, podobnih tistim v oljčnem olju. Zato občasna uporaba pri pripravi sladic ne predstavlja resnega tveganja.
Kako si torej privoščiti pustne dobrote brez slabe vesti?
Ena izmed učinkovitih strategij je uživanje vlaknin pred sladico. Zelenjava ali kos sadja pred obrokom ali sladico prispevata k hitrejšemu občutku sitosti. Tako lahko kasneje brez pretiravanja uživamo manjšo porcijo sladkega. Zelena jabolka, ki vsebujejo manj sladkorja, so pri tem še posebej dobra izbira.
Pust je čas veselja, sproščenosti in tradicije. Popolno odrekanje ni potrebno – pomembno je ravnovesje. Majhen kos pustne sladice, zaužit zmerno in premišljeno, je del življenja, v katerem ima tudi užitek svoje mesto.
