Ugotovitve potrjujejo prejšnje študije, ki poudarjajo pomembno vlogo zgodnje prehrane – zlasti izpostavljenosti močno predelani hrani – pri razvoju možganov. Znanstveniki z univerz v ameriškem Illinoisu in brazilskem Pelotasu so analizirali podatke iz obsežne longitudinalne raziskave Pelotas Birth Cohort, v kateri od rojstva spremljajo več tisoč otrok, rojenih v Braziliji.
Raziskovalci so zbrali podrobne podatke o prehrani otrok pri starosti dveh let, nato pa njihovo kognitivno uspešnost ocenili pri šestih oziroma sedmih letih, ob vstopu v osnovno šolo. Namesto da bi se osredotočili na posamezna živila ali hranila, so proučevali celotne prehranske vzorce. Med malčki so prepoznali dva prevladujoča tipa prehrane.
Prvi, označen kot »zdrav«, je vključeval fižol, sadje, zelenjavo, otroško hrano in naravne sadne sokove. Drugi, »nezdrav« vzorec pa je pomenil pogostejše uživanje prigrizkov, sladkih piškotov, bonbonov, gaziranih pijač, instantnih rezancev, klobas in predelanega mesa. Otroci, ki so se pri dveh letih bolj nagibali k nezdravemu prehranskemu vzorcu, so med šestim in sedmim letom dosegali nižje rezultate na testih inteligenčnega količnika (IQ). Povezava je ostala statistično značilna tudi po upoštevanju številnih socialnih, ekonomskih in družinskih dejavnikov, ki lahko vplivajo na kognitivni razvoj.
»Analize smo prilagodili glede na spol otroka, starost matere, njeno izobrazbo in zaposlitev, morebitno depresijo, družinsko strukturo, odnos med staršema, socialno-ekonomski status, število članov gospodinjstva, število starejših sorojencev, obiskovanje vrtca, stopnjo spodbud v domačem okolju, trajanje dojenja ter uvajanje hrane pred šestim mesecem starosti,« je pojasnila ena od avtoric raziskave Thayna Flores z Fakultete za uporabne zdravstvene vede Univerze Illinois.
Rezultati so bili še posebej zaskrbljujoči pri biološko bolj ranljivih otrocih. Negativna povezava med nezdravo prehrano in kognitivno uspešnostjo je bila izrazitejša pri tistih, ki so v zgodnjem obdobju zaostajali v telesni teži, višini ali obsegu glave.
»Na podlagi prejšnjih raziskav imajo ti otroci večjo verjetnost za nižji IQ,« je poudarila Flores. Študije namreč kažejo, da je nezadostna rast pred drugim letom starosti povezana z oslabljenim kognitivnim razvojem.
Raziskovalci pojav opisujejo kot kumulativno prikrajšanost: biološka ranljivost in neugodni okoljski vplivi – denimo slaba kakovost prehrane – se medsebojno krepijo in skupaj vodijo do slabših razvojnih izidov, kot bi jih povzročil vsak dejavnik posebej.
Možno razlago za povezavo med nezdravo prehrano in nižjim inteligenčnim količnikom ponujajo tudi prejšnje znanstvene ugotovitve. »Prehrana z nizko hranilno vrednostjo, zlasti taka z veliko ultraprocesirane hrane, lahko zavira nevrološki razvoj prek mehanizmov, povezanih s sistemskim vnetjem, oksidativnim stresom in spremembami v osi črevesje–možgani,« je še dodala Flores.
