Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo danes obravnavala poslovanje v prvem četrtletju letošnjega leta ter predloge ukrepov za uravnoteženje financ. Kot poroča Radio Slovenija, zavod načrtuje več sprememb, s katerimi želi na letni ravni prihraniti približno 95 milijonov evrov.
Prednost za ljudi na bolniški
Eden bolj izpostavljenih ukrepov se nanaša prav na ljudi na bolniški. ZZZS predlaga, da bi bili zaposleni, ki so začasno odsotni z dela zaradi bolezni, deležni prednostne obravnave v zdravstvenem sistemu.
Cilj ukrepa je skrajšanje bolniških odsotnosti in hitrejša vrnitev na delo. Za njegovo uvedbo pa bo potrebna tudi sprememba zakonodaje, še navaja Radio Slovenija.
Manj ponovnih hospitalizacij
Med predlaganimi spremembami je tudi strožji pristop k ponovnim sprejemom v bolnišnico. Zavod predvideva, da se obdobje, v katerem ponovni sprejem ne bi bil dodatno plačan, podaljša z dosedanjih 7 dni na 28 dni. S tem želijo zmanjšati število nepotrebnih hospitalizacij in okrepiti sistem, ki bi bolj temeljil na uspešnosti zdravljenja.
Pritisk zaradi dragih zdravil
Velik izziv za blagajno predstavljajo tudi vse dražja zdravila. Zato ZZZS predlaga uvedbo t. i. portfeljskih popustov, sistemska povračila za zdravila, znižanje referenčnih cen, podobni ukrepi pa naj bi veljali tudi za medicinske pripomočke. Dodatno bi pri pacientih, ki jemljejo več kot deset različnih zdravil, uvedli obvezno napotitev h kliničnemu farmacevtu, kar naj bi izboljšalo varnost in zmanjšalo stroške.
Finančna slika boljša od pričakovanj
Po prvotnih ocenah naj bi zavod letos ustvaril okoli 100 milijonov evrov primanjkljaja, vendar se je po zadnjih izračunih – tudi zaradi nedavno sprejete vladne uredbe – ta znižal na približno 14 milijonov evrov.
Kljub izboljšani napovedi leto ostaja zahtevno, zato je priprava varčevalnih ukrepov nujna. Ob tem na ZZZS poudarjajo, da ukrepi ne bi smeli posegati v pravice pacientov.
Bolniške že upadajo, a razlike ostajajo
Kot še poroča Radio Slovenija, so zadnje spremembe na področju bolniških odsotnosti že prinesle prve rezultate; zmanjšuje se število izgubljenih delovnih dni, stroški padajo tako za delodajalce kot za zavod, a kljub temu ostajajo velike razlike med posameznimi regijami – predvsem med vzhodom in zahodom države.
Predlagani ukrepi tako nakazujejo jasen trend: več nadzora, več učinkovitosti in hitrejša obravnava – še posebej za tiste, ki so zaradi bolezni začasno odsotni z dela. Kako hitro bodo spremembe dejansko zaživele, pa bo odvisno tudi od zakonodajnih odločitev.
