Kihanje je povsem naraven refleks, s katerim telo čisti dihalne poti in se brani pred tujki. Kljub temu pa o njem kroži veliko mitov in napačnih prepričanj, ki se prenašajo iz generacije v generacijo. V nadaljevanju bomo razjasnili nekaj najpogostejših mitov in pogledali, kaj o kihanju pravi znanost.
Med kihanjem se srce ustavi. Ne drži. Veliko ljudi verjame, da se srce med kihanjem za trenutek ustavi. To ne drži. Res je, da se med kihanjem spremeni pritisk v prsnem košu, kar lahko za kratek čas vpliva na srčni ritem, vendar srce ves čas normalno bije. Občutek “preskoka” je le posledica spremembe v ritmu, ne pa dejanske zaustavitve.
Kihanje vedno pomeni, da si bolan. Ne drži. Kihanje pogosto povezujemo s prehladom ali alergijami, vendar to ni vedno znak bolezni. Lahko ga sprožijo tudi drugi dejavniki, kot so močna svetloba, prah, sprememba temperature ali celo začinjena hrana. Če kihanje ni povezano z drugimi simptomi, običajno ni razloga za skrb.
Zadrževanje kihanja je škodljivo. Drži. Marsikdo poskuša kihanje zadržati, še posebej v javnosti. Vendar to ni najboljša ideja. Zadrževanje kihanja lahko poveča pritisk v glavi in dihalnih poteh, kar v redkih primerih lahko povzroči neprijetnosti, kot so bolečine v ušesih ali počene žilice. Zato je bolje kihniti – seveda na primeren način, v robček ali rokav.
Glasno kihanje pomeni, da si bolj zdrav. Ne drži. Nekateri menijo, da je glasno kihanje znak moči ali dobrega zdravja, vendar to nima nobene znanstvene podlage. Glasnost kihanja je odvisna predvsem od posameznika – od anatomije dihalnih poti, moči izdiha in navad. Tiho kihanje je prav tako normalno kot glasno.
Kihanje sproži, če pogledaš v močno svetlobo. Delno drži. Nekateri verjamejo, da lahko kihanje sprožimo ali ustavimo s pogledom v močno svetlobo. Resnica je nekoliko drugačna. Pri določenih ljudeh močna svetloba res lahko sproži kihanje – temu pravimo svetlobni refleks kihanja. Vendar to ne deluje pri vseh in ni zanesljiv način za nadzor kihanja.
Kihanje je zaščitni refleks našega telesa, s katerim se dihalne poti – predvsem nosna votlina – očistijo dražečih snovi. To so lahko prah, cvetni prah, dim, bakterije, virusi ali drugi mikroskopski delci iz zraka. Gre za hiter, nenadzorovan odziv, ki ga telo sproži samodejno, brez naše zavestne odločitve.
Vse se začne v nosu. Ko sluznica v nosni votlini zazna dražljaj (na primer cvetni prah spomladi), se aktivirajo posebni živčni receptorji. Ti pošljejo signal do možganov, natančneje do dela možganskega debla, ki nadzoruje reflekse.
Možgani nato sprožijo verigo hitrih odzivov:
- najprej globoko vdihnemo,
- zapre se glasilka (glotis),
- poveča se pritisk v prsnem košu,
- nato pa se glasilka nenadoma odpre.
Ko se glasilka odpre, zrak z veliko hitrostjo izbruhne skozi nos in usta. Ta sunek zraka lahko doseže hitrost tudi več kot 100 km/h. Skupaj z zrakom iz telesa izletijo tudi drobni delci, ki so povzročili draženje.
Pomembno je, da kihanje sprejmemo kot nekaj povsem normalnega in koristnega ter se ob tem držimo osnovnih higienskih navad. Tako bomo zaščitili sebe in druge ter bolje razumeli, kako naše telo deluje.
