Gre za invazivno vrsto, ki se nekontrolirano širi po severnem Jadranu, hkrati pa vse bolj privablja pozornost kuharjev in gurmanov. Medtem ko biolog dr. Neven Iveša opozarja, da gre za resen ekološki problem, se vse pogosteje odpira vprašanje, ali bi modra rakovica lahko postala tudi gospodarska priložnost.
Nova dragocena sestavina
Odgovor na to vprašanje skuša ponuditi tudi eden najbolj znanih hrvaških chefov David Skoko, ki že leta promovira trajnostni ribolov in uporabo manj cenjenih vrst rib in morskih organizmov. Skoko, chef in avtor iz znane ribiške družine, si je mednarodni ugled ustvaril s konobo Batelina pri Pulju, ki je postala sinonim za kreativno in avtentično ribjo kuhinjo.
Skozi recepte, delavnice in medijske nastope že leta spodbuja celostno uporabo morskih virov ter povezuje tradicijo istrskega ribištva z modernim gastronomskim pristopom. Prav modra rakovica, ki jo ribiči danes večinoma dojemajo kot težavo, bi lahko postala nova dragocena sestavina na domačih jedilnikih.
»Modra rakovica je nova vrsta v našem ekosistemu, in kadar nima naravnih sovražnikov, ki bi nadzorovali njeno populacijo, ob obilju hrane in pomanjkanju konkurence pride do nekontroliranega razmnoževanja. Prav to se je zgodilo pred dvema letoma, ko smo zabeležili pravi populacijski ‘boom’, še posebej na italijanski strani severnega Jadrana, kjer so pogoji za razvoj te vrste še ugodnejši,« pojasnjuje Iveša.
Brez naravnih sovražnikov
Modrega raka so v južnem Jadranu prvič zabeležili v začetku 2000-ih, danes pa je ena njegovih največjih kolonij v deltasti reki Neretvi, kjer že povzroča resne težave. V Istri stanje še ni tako alarmantno, a je rakovica vse pogostejša na območjih s spremenjeno slanostjo, kot so Valbandonski zaliv, izliv Mirne in ornitološki rezervat Palud. Posebej ji ustrezajo lagunska območja, kjer se mešata sladka in morska voda.
Čeprav so prisotnost modre rakovice v Tržaškem zalivu zabeležili že v začetku 19. stoletja, je šlo takrat za osamljen primer. Danes je položaj povsem drugačen. Domnevajo, da je v Jadran prišla z balastnimi vodami ali pritrjena na ladijske trupe, kar je eden najpogostejših načinov širjenja morskih organizmov zaradi intenzivnega pomorskega prometa.
Prvo prijavo ulova modre rakovice v severnem Jadranu, na območju Šćuže pri Pomeru, je Iveša prejel že leta 2013 od medulinskega ribiča, ko se je začel resneje ukvarjati s to tematiko. Spomnimo, da smo modre rakovice ulovili tudi v slovenskih vodah.
Vse bolj prisotna v Jadranu
Modra rakovica predstavlja resen problem za ekosistem, saj se prehranjuje s školjkami, kot so vongole in dondole, ter ogroža avtohtone vrste. Močne klešče zlahka poškodujejo ribiške mreže in opremo za gojenje školjk. Gre za izjemno prilagodljivo vrsto, ki lahko preživi pri temperaturah od dveh do več kot 40 stopinj Celzija ter prenese velike razlike v slanosti morja.
»Podnebne spremembe in rast temperature morja dodatno spodbujajo širjenje. Modra rakovica danes osvaja različne habitate in postaja vse bolj prisotna v Jadranu,« opozarja Iveša.
Prilagodljivost te vrste dodatno skrbi znanstvenike. Gre za vsejeda, kar pomeni, da poje skoraj vse – školjke, manjše ribe, alge in celo lastno vrsto, kadar primanjkuje hrane. Na območjih z zelo veliko populacijo pogosto najdejo osebke brez klešč ali nog, kar je posledica medsebojnih spopadov in kanibalizma.
Posledice so že vidne
Najbolj dramatične razmere trenutno vladajo v Italiji. Tam so populacije modrega raka eksplodirale do te mere, da ribiči iz mrež dnevno izvlečejo tudi po 500 kilogramov rakovic.
»Gojenje vongol je na nekaterih območjih praktično uničeno. Tisoče ljudi je ostalo brez prihodkov in njihovo preživetje je resno ogroženo. Delimo isti severnojadranski bazen in to, kar se dogaja v Italiji, se lahko hitro prenese tudi na hrvaško obalo,« pravi Iveša.
Težavo dodatno otežuje dejstvo, da modra rakovica skoraj nima naravnih sovražnikov. Hobotnice se izogibajo območjem z nižjo slanostjo, kjer rakovica živi, sipe pa se morda hranijo le z mladimi osebki. Morski psi, ki bi potencialno lahko uravnavali populacijo, pa se redko zadržujejo v plitvih lagunskih območjih.
Nevarnost za ljudi?
Poleg škode za ribištvo lahko modri rak predstavlja nevarnost tudi za ljudi. Zabeleženi so primeri poškodb rok in nog zaradi njegovih močnih klešč in ostrih stranskih bodic, ki lahko povzročijo globoke ureznine in vbodne rane.
V sodelovanju z javnim zavodom Kamenjak je Fakulteta za naravoslovje v Pulju letos zabeležila veliko populacijo modre rakovice na območju Šćuže pri Pomeru, enem redkih popolnoma zaščitenih območij v Jadranu. Med raziskavami so našli mlade osebke in samice v notranjem delu lagune, kar potrjuje, da se rakovica tam uspešno razmnožuje. Dodaten problem predstavlja nepričakovano nizka slanost morja v posameznih delih Šćuže, kar tej vrsti še posebej ustreza.
»Šćuza je postala pravi ‘eldorado’ za modro rakovico, kar ni dobra novica za ekosistem. Gre za območje, ki ima ključno vlogo kot inkubator življenja za številne vrste v Medulinskem zalivu,« poudarja Iveša.
Modra rakovica ima zelo zapleten razmnoževalni cikel. Samica se pari le enkrat v življenju, vendar lahko spermo shrani in oplodi jajčeca šele, ko so pogoji idealni. Nato migrira proti odprtemu morju, kjer je slanost višja od 35 promilov. Ličinke gredo skozi več razvojnih faz, preden se vrnejo v lagunska območja.
Gastronomska priložnost
Čeprav predstavlja resno grožnjo biotski raznovrstnosti, se modra rakovica vse bolj prepoznava tudi kot gastronomski potencial. V ZDA velja za pravo delikateso, zlasti na območju zaliva Chesapeake in Floride, kjer obstaja cela ribiška industrija, specializirana za njegov ulov.
»Njegovo meso je izjemno kakovostno, bogato z minerali, vitamini in esencialnimi maščobnimi kislinami. Po okusu je celo slajše od jastoga« pravi Iveša.
Raziskave Fakultete za naravoslovje v Pulju so pokazale, da ima modra rakovica skoraj dvakrat več užitnega mesa kot velika rakovica, tradicionalni istrski rak.
Nakup in cene
Na Hrvaškem zanimanje za uživanje modre rakovice šele raste. Na puljski tržnici se pojavlja občasno, medtem ko jo je v Italiji in Sloveniji mogoče redno najti v ribarnicah in trgovinah. Odkupna cena pri ribičih znaša med tri in pet evrov za kilogram, na trgu pa se prodaja za osem do deset evrov.
»Fakulteta za naravoslovje v Pulju je bila med prvimi na Hrvaškem, ki je začela opozarjati na problem modre rakovice in promovirati njen ulov ter uporabo v prehrani. Z izobraževalnimi in kulinaričnimi delavnicami smo želeli pokazati, da se lahko del problema spremeni v priložnost,« pravi Iveša.
Bogata z beljakovinami
Modra rakovica velja za eno najbolj cenjenih vrst rakovic na svetu zaradi izjemno okusnega in sladkastega mesa. Bogata je z beljakovinami, omega-3 maščobnimi kislinami, cinkom, selenom in vitamini, nežna tekstura pa spominja na kombinacijo jastoga in škampov.
Največ mesa se nahaja v kleščah in osrednjem delu telesa, posebej cenjena pa je v obdobju drstenja, ko postane meso najbolj sočno in okusno.
V Ameriki modro rakovico strežejo v prestižnih restavracijah, cena pa dosega tudi 30 dolarjev za kilogram. V zadnjih letih se vse pogosteje pojavlja tudi na jedilnikih restavracij v Italiji in Sloveniji, medtem ko hrvaški gostinci to specialiteto šele začenjajo odkrivati, še navaja Glas Istre.
