Planinski orel, ki velja za simbol svobode, veličine in divjine, čez razpon peruti meri tudi več kot dva metra. V Sloveniji po ocenah živi okoli 35 parov, večinoma v alpskem svetu, zato je vsaka nova potrditev gnezdenja pomembna tako za stroko kot za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
»Prvi par je trenutno v fazi valjenja, ki pri orlih traja več kot 40 dni, nato pa mladič potrebuje še približno 80 dni, da poleti,« pojasnjujejo v Biosfernem območju Škocjanske jame.
Posebno zanimivo opazovanje so naravovarstveniki zabeležili pri drugem paru, ki aktivno gradi gnezdo. Med enournim opazovanjem sta orla kar 27-krat prinesla različne vrste gnezdilnega materiala – od borovih vejic in suhe trave do večmetrskih suhih vej. »Samec je med letom večkrat izgubil gnezdilni material, a ga je z vratolomnimi manevri vedno znova uspešno ujel že v zraku. Obenem se je glasno oglašal, s čimer je utrjeval partnersko vez z orlico,« opisujejo opazovalci.
Planinski orel je zelo občutljiv na motnje
Strokovnjaki poudarjajo, da so opazovanja potekala z varne razdalje in s pomočjo optičnih naprav, saj gre za strogo varovano in zelo plašno vrsto, ki je v času gnezdenja posebej občutljiva na motnje.
Kot opozarjajo, postajajo vse večja grožnja vožnje z motornimi vozili v naravi ter nenadzorovana uporaba dronov. Med dolgoročnimi težavami ostajajo tudi zaraščanje travnikov in pašnikov, kjer orli lovijo plen, ter posegi v prostor v bližini gnezdišč.
»Planinski orel je simbol neokrnjene narave in izjemne naravne dediščine našega skupnega biosfernega območja. Na to bogastvo smo lahko vsi zelo ponosni,« poudarjajo v Biosfernem območju Škocjanske jame.
Novica predstavlja pomemben opomnik o pomenu varovanja občutljivih habitatov in spoštljivega odnosa do narave, še posebej v času gnezdenja redkih in ogroženih vrst.
