Skupina Ne Me Jugat letos praznuje 30 let delovanja. Njihova zgodba ni nastala v glasbenih studiih ali po načrtih glasbene industrije, temveč med prijatelji, ki jih je povezovala ljubezen do glasbe, dobra volja in mladostna želja po ustvarjanju.
Začetki segajo v leto 1996, ko so se Andrej Krmac, Luka Parovel in Gabrijel Križman nekega poletnega dne v kantini pri družini Krmac odločili, da ustanovijo glasbeno skupino. Takrat niso imeli veliko opreme, a so imeli veliko zagnanosti. Instrumente, mikrofone in drugo opremo so si ogledovali v Trstu, od koder so jih pogosto tudi sami pripeljali domov.
Ime, ki je nastalo iz vsakdanjega stavka
Ko so začeli resneje nastopati, so ugotovili, da potrebujejo tudi ime. Med predlogi so se znašli Prezzemolo, Škalcamiterji, Akacija, Pokvarjene sardele in Ne me jugat.
Na koncu je prevladala zadnja možnost. Navdih zanjo je prišel povsem nepričakovano. Pri družini Krmac je takrat delal kamnoseški mojster Mario Špeh iz Šupetra, ki so ga fantje radi dražili. Njegov pogost odgovor je bil: »Fantje, ne me jugat.« Stavek se jim je vtisnil v spomin in postal ime skupine, ki je danes ena najbolj prepoznavnih glasbenih znamk slovenske Istre.
Na prve nastope s skuterji
Prvi večji nastop je skupina dobila na novoletni zabavi. Pred tem so jih člani Društva upokojencev prišli poslušat na vaje in bili navdušeni nad slišanimi skladbami. Fantje so nato ves mesec intenzivno vadili in pripravljali program.
Nastop je uspel, sledila pa so nova povabila. Na prve »špile« so se odpravljali kar s skuterji. Oprema je na prizorišče potovala s kombijem, člani skupine pa so se pripeljali za njo. Instrumente so pogosto pospravili šele naslednji dan.
Pomembno obdobje je bilo poletje 1997, ko so ves avgust nastopali na terasi pri Svetilniku. V zasedbi so bili Luka, Andrej, Gabrijel, Tadeja in Jana. Številni nastopi so jim prinesli dragocene odrske izkušnje ter še dodatno povezali člane skupine.
Prihod Miča in nove glasbene ideje
Leta 1998 se je skupini pridružila pevka Marisol, pozneje pa še kitarist David Družeta. Po eni sezoni je David odšel, njegovo mesto pa je prevzel Mitja Kodarin – Mičo, ki je pozneje postal eden ključnih članov skupine in avtor velikega dela njihovega avtorskega repertoarja.
Mitja je imel za seboj že bogato glasbeno pot. Harmoniko je začel igrati kot otrok pod vplivom svojega nonota Palma, leta 1991 pa je postal celo svetovni prvak v igranju diatonične harmonike. Pred prihodom v Ne Me Jugat je sodeloval v različnih glasbenih zasedbah, poleti 1999 pa ga je Andrej Krmac povabil v skupino. Povabilo je sprejel in ostal pomemben del zgodbe vse do danes.
Najmlajši član je hitro postal nepogrešljiv
Med pomembnejšimi mejniki v zgodovini skupine je tudi prihod Tea Parovela. Skupini se je pridružil pri komaj petnajstih letih, a je s svojo energijo, občutkom za ritem in predanostjo glasbi hitro dokazal, da sodi mednje.
Tri desetletja po ustanovitvi Ne Me Jugat ostajajo ena najbolj prepoznavnih istrskih glasbenih skupin. Njihova zgodba pa dokazuje, da se lahko iz prijateljstva, nekaj iznajdljivosti in velike ljubezni do glasbe rodi projekt, ki zaznamuje generacije poslušalcev.
Danes bodo v Bertokih praznovali svoj rojstni dan. Dogajanje se bo začelo ob 14. uri in trajalo vse do poznih večernih ur.
