Mladi slovenski inženirji že danes razvijajo rešitve, ki lahko prispevajo k varnejšim stavbam, učinkovitejši rabi energije in zanesljivejši satelitski navigaciji. To potrjujejo tudi letošnja priznanja za najboljša magistrska dela, ki jih je na Dnevu inženirjev prihodnosti 2026 podelila Inženirska zbornica Slovenije.
Dogodek je potekal pod sloganom »Gradimo na znanju«, s katerim zbornica izpostavlja pomen strokovnosti, odgovornosti in sodelovanja med različnimi inženirskimi disciplinami. Po besedah organizatorjev nagrajena dela obravnavajo aktualne razvojne izzive in ponujajo uporabne rešitve, ki lahko pomembno prispevajo k nadaljnjemu tehnološkemu in družbenemu razvoju.
Predsednik Inženirske zbornice Slovenije mag. Črtomir Remec je ob podelitvi poudaril, da inženirske rešitve neposredno vplivajo na kakovost bivanja, energetsko učinkovitost ter razvoj infrastrukture. Po njegovih besedah nagrajena magistrska dela dokazujejo, da mladi inženirji že v začetku svoje poklicne poti ponujajo premišljene in strokovno utemeljene odgovore na zahtevne razvojne izzive.
Med nagrajenimi deli sta na področju gradbeništva, okoljskega, prometnega in gospodarskega inženirstva izstopali raziskavi Martine Stopar in Danijela Kirna. Stoparjeva je analizirala vpliv temperature in dušenja na vibracije posebne vrste brvi, pri čemer je raziskavo povezala s konkretno brvjo čez reko Krko v Irči vasi. Kirn pa se je posvetil vprašanju potresnega utrjevanja zidanih objektov, kar je še posebej pomembno pri prenovi starejših stavb.
Na področju strojništva in gospodarskega inženirstva je priznanje prejel Žiga Mežnar za raziskavo o optimizaciji delovanja toplotnih črpalk glede na cene električne energije. Njegova rešitev omogoča stroškovno učinkovitejše upravljanje porabe energije in je primerna za uporabo v obstoječih sistemih.
Priznanji na področju elektrotehnike sta prejela Andrej Hrvatin in Tadej Gusel. Hrvatin je raziskoval povezovanje BIM-modeliranja z analizami energetskih kablov, kar omogoča natančnejše projektiranje elektroenergetskih sistemov. Gusel pa se je posvetil načrtovanju ozemljitvenih sistemov za črpalne hidroelektrarne, pri čemer je v ospredje postavil varnost in zanesljivost delovanja zahtevnih energetskih objektov.
Na področju geodezije in geoinformatike je bila nagrajena Maja Filač, ki je proučevala vpliv različnih motenj na kakovost GNSS-signalov. Njena raziskava odpira pomembna vprašanja za področja, kjer je natančno satelitsko določanje položaja ključno za varno in učinkovito delovanje sistemov.
Dogodek je združil mlade raziskovalce, mentorje, predstavnike fakultet in strokovnih organizacij ter znova pokazal, kako pomembno je povezovanje akademskega okolja s prakso. V Inženirski zbornici Slovenije ob tem poudarjajo, da želijo z Dnevom inženirjev prihodnosti spodbujati prepoznavnost mladih strokovnjakov ter krepiti zavedanje o pomenu inženirskega znanja za razvoj družbe.
