Kolikokrat ste že slišali stavek: “Ne bodi tako čustven.” Ali pa: “Poslušaj svoje občutke.”
Oba nasveta se zdita smiselna. Pa vendar sta lahko zavajajoča.
O čustvih kroži veliko prepričanj, ki jih jemljemo za samoumevna, čeprav nam pogosto otežujejo življenje in odnose. Psihiater in psihoterapevt Zoran Milivojević, avtor knjige Emocije, opozarja, da večina težav ne nastane zato, ker čustva obstajajo, temveč zato, ker jih napačno razumemo.
To je pet zmot, ki jih srečujemo skoraj vsak dan.
Empatija: vrlina, ki jo vsi hvalimo, a jo vse redkeje vidimo
Zmota št. 1: Čustva povzroča dogodek
Predstavljajte si dva človeka, ki morata nastopiti pred večjo skupino ljudi. Eden komaj čaka, da stopi na oder. Drugi ima občutek, da bi najraje pobegnil. Dogodek je popolnoma enak. Različno je le to, kako ga vsak od njiju razume.
Čustev namreč ne povzroča dogodek sam, ampak pomen, ki mu ga pripišemo. Prav zato lahko isti dogodek pri različnih ljudeh sproži popolnoma različna čustva.
Zmota št. 2: Če nekaj čutim, potem je to res
To je ena najpogostejših zmot. Čustvo je vedno resnično. Če nas je strah, nas je res strah. Če smo žalostni, smo res žalostni.
To pa še ne pomeni, da je pravilna tudi naša razlaga situacije. Lahko se bojimo nečesa, kar ni nevarno. Lahko smo ljubosumni, čeprav nimamo razloga. Lahko se počutimo nevredne, čeprav za to ni nobenih dejstev.
Čustva so resnična. Naša interpretacija pa je lahko tudi napačna.
Nataša Fajon je ustanoviteljica zavoda Eyestalk – psihoterapevtsko usmerjeno svetovanje, kjer se med drugim posveča tudi temam starševstva, čustvene odpornosti in odnosov. Več vsebin najdete na blogu Eyestalk.
Zmota št. 3: Vsa čustva so ustrezna
Danes pogosto slišimo, da so vsa čustva v redu. V določenem smislu to drži – človek si ne more ukazati, kaj bo čutil. Pomembno pa je vprašanje, ali je čustveni odziv primeren okoliščinam.
Če občutimo strah v resnični nevarnosti, je to ustrezen odziv. Če pa nas močno prestraši nekaj, kar objektivno ni nevarno, je smiselno raziskati, zakaj smo situacijo doživeli na tak način.
Čustvo ni naš sovražnik. Je informacija. Ni pa nujno, da vedno kaže na realno stanje.
Zmota št. 4: Negativnih čustev se moramo čim prej znebiti
Jeza, žalost, strah in razočaranje so pogosto označeni kot “slaba” čustva. V resnici imajo vsa pomembno funkcijo. Strah nas opozarja na nevarnost.
Žalost nam pomaga sprejeti izgubo. Jeza nas opozori, da je bila prestopljena naša meja.
Če ta čustva zgolj utišamo, ne da bi razumeli, zakaj so nastala, je podobno, kot bi na armaturni plošči avtomobila prelepili opozorilno lučko. Signal izgine. Težava pa ostane.
Zmota št. 5: O čustvih ni treba razmišljati
Veliko ljudi čustva preprosto odrine. Drugi jim popolnoma sledijo. Nobena skrajnost ni posebej koristna.
Veliko pomembneje je razviti sposobnost, da se vprašamo:
Kaj pravzaprav čutim?
Kaj mi to čustvo sporoča?
Kako sem razumel situacijo, da sem se tako odzval?
Prav ta vprašanja nam pomagajo bolje razumeti sebe, sprejemati boljše odločitve in graditi kakovostnejše odnose.
View this post on Instagram
Razumevanje čustev ni luksuz. Je življenjska veščina.
V šoli se naučimo računati, pisati in analizirati besedila. Skoraj nihče pa nas ne nauči razumeti jezika, ki ga uporabljamo vsak dan – jezika svojih čustev.
Morda zato toliko ljudi vse življenje išče odgovore zunaj sebe, čeprav se ključ pogosto skriva v vprašanju, ki si ga zastavimo sami:
Kaj mi moje čustvo v resnici sporoča?
