Prepričanje, da je občasni kozarec alkohola neškodljiv, dobiva resen znanstveni izziv. Nova raziskava namreč kaže, da lahko tudi zmerno uživanje alkohola postopoma vpliva na možgane – in to bolj, kot smo mislili doslej.
Študija, objavljena v strokovni reviji Alcohol, razkriva, da niti tako imenovane smernice »nizkega tveganja« ne zagotavljajo zaščite pred spremembami v možganskem tkivu. Raziskovalci so ugotovili povezavo med uživanjem alkohola in tanjšanjem možganske skorje ter zmanjšanim pretokom krvi v možganih.
Vpliv, ki se ne vidi takoj
Možganska skorja je ključna za kompleksne miselne procese, kot so odločanje, spomin in pozornost. Prav tam pa naj bi se po ugotovitvah raziskave pojavile spremembe, povezane z uživanjem alkohola. Še izrazitejši pa je vpliv na možgansko prekrvavitev – proces, ki skrbi za dovod kisika in hranil ter odstranjevanje odpadnih snovi.
Po mnenju raziskovalcev to pomeni, da alkohol lahko vpliva predvsem na učinkovitost žilnega sistema v možganih, kar ima dolgoročne posledice za njihovo delovanje.
Tudi pri “zmernih” količinah
V raziskavi je sodelovalo 45 zdravih odraslih oseb, starih med 22 in 70 let, brez zgodovine alkoholizma. V povprečju so zaužili približno 21 alkoholnih pijač na mesec. Kljub temu so tudi pri tistih, ki so ostali znotraj priporočenih meja (do 60 pijač mesečno za moške in 30 za ženske), zaznali vplive na možgansko tkivo.
Avtorji raziskave opozarjajo, da lahko tudi tako imenovano »nizko tvegano« pitje vpliva na integriteto možganske skorje, še posebej v starejšem življenjskem obdobju.
Starost in alkohol – tihi dvojec
Podatki, pridobljeni z magnetno resonanco in na podlagi navad udeležencev, kažejo na tesno povezanost med staranjem, uživanjem alkohola in spremembami v možganih. Raziskovalci menijo, da ima pri tem pomembno vlogo oksidativni stres, ki prispeva k postopnemu propadanju možganskega tkiva.
»Učinki se lahko skozi leta seštevajo in v kombinaciji s staranjem vodijo v opazno zmanjšanje prekrvavitve in debeline možganske skorje,« poudarjajo.
Manj alkohola – več zdravja
Čeprav raziskava temelji tudi na samoporočanih podatkih in prikazuje trenutni vpogled, se njeni izsledki ujemajo s širšimi spremembami v zdravstvenih priporočilih. Ameriške prehranske smernice namreč ne določajo več varne dnevne količine alkohola, temveč poudarjajo, da je za splošno zdravje najbolje – piti manj.
Raziskovalci ob koncu opozarjajo, da bo potrebnih še več študij, ki bodo natančneje pojasnile, kako tudi majhne količine alkohola dolgoročno vplivajo na delovanje možganov.
