Hitra moda je v zadnjih desetletjih močno spremenila naš odnos do oblačil. Nove kolekcije se v trgovinah izmenjujejo vse hitreje, nizke cene pa omogočajo, da oblačila kupujemo tudi takrat, ko jih pravzaprav ne potrebujemo.
Koliko oblačil dejansko potrebujemo?
S tem vprašanjem so se ukvarjali raziskovalci berlinskega inštituta Hot or Cool, ki so analizirali potrošnjo oblačil in njen vpliv na podnebje.
74 kosov naj bi bilo dovolj
Po njihovi oceni bi lahko človek v državi s štirimi letnimi časi svoje potrebe po oblačenju zadovoljil z razmeroma omejeno garderobo.
Kot primer »zadostne« garderobe so navedli približno 74 kosov oblačil in 20 različnih kombinacij.
To se morda na prvi pogled zdi malo, toda ko začnemo šteti majice, srajce, hlače, krila, obleke, puloverje in jakne, se številka hitro poveča.
Raziskovalci poudarjajo tudi, da ne govorijo o življenju z nekaj majicami in enim parom hlač. Njihova ocena naj bi omogočala dovolj raznoliko garderobo za delo, prosti čas, šport ter bolj formalne in posebne priložnosti.
View this post on Instagram
Pet novih kosov na leto?
Še bolj kot velikost garderobe preseneti njihova ocena o nakupovanju.
Če želimo potrošnjo oblačil približati podnebnim ciljem Pariškega sporazuma in omejevanju globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, bi morali v državah z visoko porabo novih oblačil kupovati bistveno manj.
Raziskovalci so izračunali, da bi ob nespremenjenih drugih dejavnikih to pomenilo približno pet novih kosov oblačil na leto.
V nekaterih državah z izrazito visoko potrošnjo bi to pomenilo zelo veliko spremembo sedanjih navad. Za nekatere potrošnike v Združenem kraljestvu so denimo ocenili, da bi morali svojo porabo zmanjšati celo do 80 odstotkov.
To pa ne pomeni, da bi moral prav vsak človek svojo garderobo zmanjšati za štiri petine. Potrebne spremembe so odvisne predvsem od tega, koliko oblačil posameznik trenutno kupuje.
View this post on Instagram
Težava ni samo v številu oblačil
Pri vplivu mode na okolje ni pomembno le, koliko kupujemo, temveč tudi, kako dolgo posamezen kos uporabljamo.
Oblačilo, ki ga nosimo več let, ima povsem drugačno zgodbo kot poceni majica, ki jo oblečemo nekajkrat in nato zavržemo.
Zato je eden najpreprostejših načinov zmanjševanja okoljskega odtisa prav daljša uporaba oblačil, ki jih že imamo. Pomagajo tudi popravila, izmenjava, podarjanje ter nakup rabljenih oblačil – če rabljeni kos dejansko nadomesti nakup novega in ne postane zgolj še en dodatek v že prenatrpani omari.
Pomemben je celo način vzdrževanja. Redkejše pranje, pranje pri nižjih temperaturah in izogibanje nepotrebnemu sušenju v sušilnem stroju lahko podaljšajo življenjsko dobo oblačil ter zmanjšajo porabo energije.
Je 74 kosov res prava številka za vsakogar?
Seveda ne gre za čarobno mejo, pri kateri bi 73 kosov pomenilo trajnostno garderobo, 75 pa pretirano potrošnjo.
Potrebe se razlikujejo glede na podnebje, poklic, način življenja in številne druge okoliščine. Bistvo raziskave je predvsem pokazati, kako zelo se je v bogatejših državah spremenila predstava o tem, koliko oblačil dejansko potrebujemo.
Morda je zato pomembnejše od štetja vsake majice nekoliko preprostejše vprašanje, ki si ga lahko zastavimo pred naslednjim nakupom: Ali ta kos res potrebujem in ga bom tudi redno nosil?
Če je odgovor ne, je morda najbolj trajnosten kos oblačila prav tisti, ki ga pustimo v trgovini.
