Napadi panike se lahko pojavijo nenadoma in tudi takrat, ko ni očitne nevarnosti. Prav nepredvidljivost je pogosto razlog, da se človek po prvem napadu začne bati naslednjega.
Kaj je panični napad?
Panični napad je nenaden val zelo intenzivnega strahu ali nelagodja, ki ga spremljajo izraziti telesni in psihični simptomi. Telo se obnaša, kot da je človek v neposredni nevarnosti, čeprav dejanske nevarnosti morda sploh ni.
Vključi se telesni alarmni sistem oziroma odziv na nevarnost. Pospeši se srčni utrip, spremeni se dihanje, mišice se napnejo in človek postane izrazito pozoren na dogajanje v svojem telesu.
Težava nastane, ko te telesne občutke razume kot dokaz, da se dogaja nekaj nevarnega.
»Srce mi razbija – nekaj je narobe z mojim srcem.«
»Ne morem normalno dihati – zadušil se bom.«
»Vrti se mi – izgubil bom zavest.«
Takšne misli strah še povečajo, zaradi večjega strahu pa postanejo močnejši tudi telesni simptomi. Tako lahko nastane začaran krog panike.
Kako prepoznati panični napad?
Med najpogostejšimi simptomi so:
* hitro bitje ali močno razbijanje srca,
* potenje,
* tresenje,
* občutek pomanjkanja zraka ali dušenja,
* pritisk ali bolečina v prsih,
* slabost,
* omotica ali občutek, da boste omedleli,
* mravljinčenje ali odrevenelost,
* občutek vročine ali mrazenje,
* občutek izgube nadzora,
* občutek neresničnosti ali odtujenosti od sebe,
* strah pred smrtjo ali pred tem, da boste »izgubili razum«.
Ni nujno, da človek doživi vse simptome. Pri nekaterih prevladujejo telesni občutki, pri drugih izrazit strah in občutek izgube nadzora.
Kako dolgo traja panični napad?
Čeprav se človeku med napadom lahko zdi, da traja neskončno dolgo, panični napadi običajno trajajo razmeroma kratek čas. Simptomi se pojavijo hitro, pogosto dosežejo največjo intenzivnost v nekaj minutah, nato pa začnejo postopoma popuščati.
Nekateri simptomi in občutek izčrpanosti ali tesnobe lahko ostanejo prisotni še nekaj časa po napadu.
Pomaga že razumevanje, da ima panični napad svoj začetek, vrh in konec. Telo tako intenzivnega alarmnega odziva ne more vzdrževati v nedogled.
Kaj narediti med paničnim napadom?
Ena najpomembnejših stvari je prepoznati, kaj se dogaja.
Namesto misli »nekaj groznega se mi dogaja« si lahko poskusite povedati: »To je panični napad. Zelo neprijeten je, vendar bo minil.«
S tem ne poskušate zanikati strahu. Nasprotno – pravilno poimenujete telesni odziv in zmanjšujete dodatni strah pred samimi simptomi.
Upočasnite dihanje
Med paniko lahko človek začne dihati hitreje in bolj plitvo, kar lahko dodatno okrepi omotico, mravljinčenje in občutek pomanjkanja zraka.
Poskusite dihati počasi in umirjeno. Ni treba zajemati ogromnih količin zraka. Pomembnejši je miren ritem dihanja in nekoliko daljši izdih.
Preusmerite pozornost v okolico
Ko se začne panični napad, se pozornost pogosto skoraj popolnoma usmeri v telo: človek spremlja vsak utrip srca, vsak vdih in vsak nenavaden občutek.
Pomaga lahko tako imenovano prizemljevanje oziroma usmerjanje pozornosti nazaj v okolico.
Poglejte okoli sebe in zavestno opazujte, kaj vidite. Začutite tla pod nogami ali naslonjalo stola. Opazujte zvoke v prostoru in predmete okoli sebe.
Preprosta tehnika je metoda 5–4–3–2–1: poiščite pet stvari, ki jih vidite, štiri, ki se jih lahko dotaknete, tri, ki jih slišite, dve, ki ju lahko vonjate, in eno, ki jo lahko okusite.
Namen ni »na silo ustaviti« paničnega napada, ampak pomagati možganom, da pozornost postopoma preusmerijo od zaznane nevarnosti k sedanjemu trenutku.
Strah pred naslednjim napadom lahko postane večja težava od napada samega
Po enem paničnem napadu se lahko pojavi nova skrb: »Kaj če se mi to zgodi ponovno?«
Človek začne preverjati svoje telo, opazovati srčni utrip in dihanje ter se izogibati krajem, na katerih je že doživel napad.
Če se je napad zgodil v trgovskem centru, se začne izogibati trgovinam. Če se je zgodil med vožnjo, se boji voziti. Če se je zgodil med množico ljudi, začne zavračati dogodke.
Takšno izogibanje kratkoročno zmanjša tesnobo, dolgoročno pa lahko strah še utrjuje. Človek namreč ne dobi izkušnje, da lahko neprijetne telesne občutke prenese in da se pričakovana katastrofa ne zgodi.
Panični napad še ne pomeni panične motnje
En panični napad sam po sebi ne pomeni, da ima človek panično motnjo. Posamezen panični napad lahko v življenju doživi tudi človek brez duševne motnje.
O panični motnji govorimo, ko se nepričakovani napadi ponavljajo, spremlja pa jih dolgotrajnejša zaskrbljenost zaradi novih napadov oziroma njihovih posledic ali pa človek zaradi njih pomembno spremeni svoje vedenje.
Takrat je smiselno poiskati strokovno pomoč.
Panične napade je mogoče uspešno zdraviti
Pri ponavljajočih se paničnih napadih je učinkovita psihoterapija, med najbolj raziskanimi pristopi pa je kognitivno-vedenjska terapija.
Pomemben del obravnave je razumevanje telesnih občutkov in spreminjanje katastrofičnih interpretacij teh občutkov. Pri terapiji se lahko uporablja tudi postopno izpostavljanje situacijam ali telesnim občutkom, ki se jih človek zaradi panike boji.
V nekaterih primerih zdravnik presodi tudi o zdravljenju z zdravili.
Pomagajo lahko tudi redna telesna dejavnost, dovolj spanja, tehnike sproščanja ter zmanjšanje uživanja kofeina in drugih snovi, ki lahko pri nekaterih ljudeh povečajo občutek telesne vzburjenosti.
Kdaj poiskati pomoč?
Če se panični napadi ponavljajo, če vas je ves čas strah naslednjega napada ali če zaradi njih začnete opuščati dejavnosti, se izogibati krajem in spreminjati vsakdanje življenje, je priporočljiv pogovor z zdravnikom ali strokovnjakom za duševno zdravje.
Pomembno pa je tudi, da novih ali nepojasnjenih telesnih simptomov ne pripišemo avtomatično paniki. Bolečina v prsih, težko dihanje, omedlevica in podobni simptomi imajo lahko tudi telesne vzroke. Zlasti če se pojavijo prvič, so izraziti ali se razlikujejo od simptomov, ki jih človek pozna, je smiselna ustrezna zdravstvena presoja.
Panični napad je lahko izjemno neprijeten, vendar je ob ustreznem razumevanju in obravnavi mogoče prekiniti krog strahu pred strahom ter postopoma ponovno pridobiti občutek nadzora nad svojim življenjem.
