Palača Trevisini ob piranskem mandraču je v zadnjih dneh v središču pozornosti po poročanju portala Necenzurirano o letošnjih spremembah njenega lastništva. Portal je razkril, da se je Občina Piran v nekaj mesecih trikrat odpovedala predkupni pravici, palača pa je po več prodajah končala v rokah podjetnikov Patrika Ceglarja in Damjana Kozjaka.
Necenzurirano je ob tem izpostavilo njune poslovne oziroma druge povezave s Francijem Matozom, zdajšnjim ministrom za notranje zadeve in javno upravo, katerega odvetniška družba je opravljala storitve tudi za Občino Piran.
Občina Piran zdaj za portal OBALOplus razkriva tudi enega od načrtov novih lastnikov s palačo.
Za del palače predlagali garni hotel
Kot so nam pojasnili, je bila občina z enim od načrtov novih lastnikov seznanjena v postopku izdaje mnenja o skladnosti s prostorskim aktom.
»Prejela je vlogo za spremembo namembnosti dela pritličja in preostalih etaž palače v garni hotel in izdala negativno mnenje,« so odgovorili na občini.
Z novimi lastniki sicer po njihovih navedbah niso opravili neposrednih pogovorov o prihodnji rabi palače. Vlogo so prek sistema eGraditev vložili pooblaščeni projektanti, občina pa jo je, kot poudarjajo, obravnavala izključno v okviru uradnega postopka.
Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja po navedbah občine še ni bila vložena. Če bi bila, bi o njej po splošnih pravilih krajevne pristojnosti odločala Upravna enota Piran in ne Upravna enota Koper, ki jo vodi županova soproga Tina Korenika.
Občina se je predkupni pravici odpovedala trikrat
Občina je ponudbe za uveljavitev predkupne pravice prejela 12. februarja, 3. junija in 19. junija letos. Prvi dve sta znašali 1,9 milijona evrov, tretja 2,3 milijona evrov. V vseh treh primerih se je župan odločil, da občina predkupne pravice ne bo uveljavila.
Na vprašanje, ali so pred tem preverjali možnosti za javno uporabo palače in financiranje njenega nakupa, na občini odgovarjajo, da so možnost nakupa in njegove finančne posledice preučili, vendar niso imeli pripravljenega konkretnega javnega programa, ki bi utemeljeval pridobitev palače.
Po njihovih navedbah 1,9 milijona evrov za nakup ni bilo predvidenih niti v načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja niti v občinskem proračunu. Brez jasno opredeljenega javnega namena župan po pojasnilih občine ni imel podlage, da bi občinskemu svetu predlagal rebalans proračuna, ki bi predvidel dodatno zadolževanje občine ali prodajo njenega premoženja. Poleg kupnine bi bilo treba zagotoviti tudi sredstva za obnovo, upravljanje in dolgoročno vzdrževanje palače.
Občina ob tem opozarja, da že ima več nepremičnin, ki potrebujejo obnovo. Med njimi našteva palačo Zaccaria-Ravasini oziroma Apollonijevo palačo, Malo Benečanko, palačo Benvenuti, v kateri deluje Glasbena šola Piran, kompleks Krog, nekdanji Samski dom na Fizinah, občinska stanovanja, Zdravstveni dom Piran in stavbo, v kateri delujejo društva na Župančičevi ulici.
»Občina ni nepremičninska agencija in z javnim denarjem ne sme kupovati nepremičnin zgolj v pričakovanju, da bo njihova vrednost narasla in jih bo pozneje prodala dražje,« so zapisali in se pri tem sklicevali na zakonsko določbo, po kateri se nepremično premoženje ne pridobiva na zalogo.
Korenika: »Sam prodaje palače leta 2001 ne bi podprl«
Na poročanje o palači se je danes odzval tudi župan Andrej Korenika. V daljšem zapisu na Facebooku je zavrnil očitke, da je občina palačo »izgubila« letos, saj jo je prodala že pred več kot dvema desetletjema.
»Odkrito povem, da sam prodaje palače leta 2001 ne bi podprl in lepo bi bilo, če bi bila leta 2026 znova v občinski lasti,« je zapisal, vendar dodal, da občina ob letošnji prodaji zanjo ni imela ne programa ne zagotovljenega denarja.
Kot primere, ko je občina v tem mandatu uveljavila predkupno pravico zaradi konkretnega javnega namena, je navedel nekdanji obrat Kras v Dragonji za ureditev obrtne cone, Tenis center Portorož za ureditev Športnega parka Portorož in prostore Banke Koper na Tartinijevem trgu za izvajanje javnih storitev v mestu. Posebej je omenil še nakup prostorov Mercator tehnike v TPC za ureditev nove knjižnice v Luciji.
Korenika zavrača povezovanje odločitve z Matozom
Necenzurirano je ob prodaji palače posebej izpostavilo povezave novih lastnikov z Matozom. Po poročanju portala sta Matoz in Kozjak že več kot desetletje poslovno povezana, skupaj pa sta sodelovala tudi pri nepremičninskem projektu v Portorožu. Portal je opozoril tudi, da je Matozova odvetniška družba opravljala storitve za Občino Piran in župana Koreniko ter da je Matoz julija za načelnico Upravne enote Koper imenoval županovo soprogo Tino Korenika.
Na Občini Piran zavračajo, da bi Matoz ali njegova odvetniška družba sodelovala pri odločanju o predkupni pravici, in poudarjajo, da so odločitve temeljile na vsebinskih in finančnih razlogih.
Korenika je v današnjem odzivu izpostavil predvsem časovnico. Prvi sklep o neuveljavitvi predkupne pravice je podpisal 18. februarja, torej še pred državnozborskimi volitvami in oblikovanjem nove vlade.
»Če kdo trdi, da je bila ta odločitev usluga za poznejše imenovanje moje soproge, naj najprej pojasni, kako sem že februarja poznal izid volitev, sestavo prihodnje vlade in načrte ministra, ki takrat sploh še ni bil minister,« je zapisal.
Kot argument proti navedbam, da naj bi bil z novimi lastniki že pred nakupom dogovorjen o prihodnji rabi palače, Korenika izpostavlja prav negativno mnenje občine za predlagano spremembo namembnosti v garni hotel.
Kakšna bo prihodnost palače?
Kakšno vsebino bo palača Trevisini na koncu dobila, za zdaj ostaja odprto.
Na občini poudarjajo, da gre za pomemben del piranske kulturne dediščine in eno najprepoznavnejših stavb ob mestnem mandraču. Želijo si, da bi jo lastniki obnovili, primerno vzdrževali in ji namenili »dolgoročno vzdržno vsebino, ki bo spoštovala njeno kulturnozgodovinsko vrednost ter prispevala k življenju v mestnem jedru«.
Konkretno vsebino lahko predlaga lastnik, njeno dopustnost pa bodo pristojni organi presojali na podlagi veljavnih prostorskih aktov, predpisov o varstvu kulturne dediščine in enakih meril kot pri drugih projektih.
Načrt za spremembo namembnosti dela palače v garni hotel je na občini dobil negativno mnenje. Zakaj predlagana sprememba ni bila skladna s prostorskim aktom, občina v odgovorih na naša vprašanja ni podrobneje pojasnila.
