Poletni čas se poslavlja. V noči na nedeljo bomo spali uro dlje, a bodo popoldnevi občutno krajši. Letošnji premik ure prinaša tudi zanimivo koledarsko posebnost.
Uro bomo premaknili že to nedeljo
Prihajajoči konec tedna prinaša spremembo, ki jo bomo občutili vsi. V noči s sobote, 24. oktobra, na nedeljo, 25. oktobra 2026, bomo prešli na zimski oziroma standardni srednjeevropski čas. Ob tretji uri zjutraj bomo urne kazalce premaknili za eno uro nazaj, na drugo uro.
To pomeni, da bo nedelja trajala kar 25 ur. Za tiste, ki bodo lahko nekoliko dlje ostali v postelji, bo sprememba dobrodošla, precej manj navdušenja pa utegne prinesti zgodnejši večerni mrak.
Po premiku ure bo zjutraj svetlo prej, medtem ko se bo popoldne stemnilo približno uro prej kot dan pred tem.
Letos premik ure na najzgodnejši možni datum
Letošnji prehod na zimski čas je nekoliko poseben. Uro bomo namreč premaknili že 25. oktobra, kar je najzgodnejši možni datum jesenskega premika po veljavnih evropskih pravilih.
Razlog ni sprememba zakonodaje, temveč koledar. V Evropski uniji se poletni čas vedno konča zadnjo nedeljo v oktobru, ta pa letos pade prav na 25. oktober.
Nazadnje smo uro na ta datum premaknili leta 2020. V zadnjih letih je sprememba nastopila nekoliko pozneje, denimo leta 2023 šele 29. oktobra, leta 2024 pa 27. oktobra.
Zakaj sploh še vedno premikamo uro?
Čeprav se o ukinitvi sezonskega premikanja ure v Evropski uniji razpravlja že vrsto let, dokončne odločitve še vedno ni.
Evropska komisija je že leta 2018 predlagala odpravo premikanja ure, pobudo pa je leta 2019 podprl tudi Evropski parlament. Toda države članice se niso uspele dogovoriti o skupni rešitvi.
Eno ključnih vprašanj ostaja, ali bi države trajno obdržale poletni ali standardni čas. Različne odločitve sosednjih držav bi lahko povzročile težave pri prometu, poslovanju in čezmejnem sodelovanju.
Zato za zdaj ostaja dosedanja ureditev: spomladi kazalce premaknemo naprej, jeseni pa nazaj.
Dodatna ura spanja ne pomeni nujno boljšega počutja
Jesenski premik ure večina ljudi povezuje predvsem z dodatno uro spanja. Toda sprememba lahko vpliva tudi na naš notranji biološki ritem.
Nekateri ljudje v dneh po premiku občutijo večjo utrujenost, zaspanost, razdražljivost ali težave s koncentracijo. Čeprav je jesenski prehod za mnoge manj naporen od spomladanskega, lahko telo potrebuje nekaj dni, da se prilagodi novemu ritmu.
Pri prilagajanju lahko pomagajo redna ura odhoda v posteljo, jutranja dnevna svetloba in dovolj gibanja na prostem.
Bomo morali ure prestaviti ročno?
Večina pametnih telefonov, računalnikov in drugih sodobnih naprav s pravilno nastavljenim časovnim pasom bo uro prestavila samodejno.
Drugače velja za klasične stenske in ročne ure ter nekatere gospodinjske aparate in avtomobilske prikazovalnike. Te bo treba po potrebi prestaviti ročno.
Če želite preprečiti nedeljsko jutranjo zmedo, lahko ure, ki se ne prilagajajo samodejno, prestavite že v soboto zvečer.
Kdaj bomo znova prešli na poletni čas?
Zimski oziroma standardni čas bo veljal do zadnje nedelje v marcu prihodnje leto. Naslednji premik ure nas tako čaka 28. marca 2027, ko bomo kazalce ob drugi uri zjutraj prestavili na tretjo in izgubili eno uro spanja.
Do takrat pa nas čakajo krajši svetli popoldnevi in daljši jesenski ter zimski večeri.
