Marsikdo pri presoji, ali je hrana še užitna, zaupa predvsem svojemu nosu. Če jed nima neprijetnega vonja, ni spremenila barve in je videti povsem običajno, se zdi primerna za ponovno pogrevanje.
Toda takšna presoja ni vedno zanesljiva. Bakterije, ki lahko povzročijo zastrupitev s hrano, namreč ne povzročijo nujno sprememb vonja, okusa ali videza.
Zato je pri shranjevanju kuhanih jedi pomembno upoštevati priporočene časovne omejitve in ustrezno temperaturo.
Koliko časa lahko hranimo pasulj, golaž, juho in mesne jedi?
Po priporočilih ameriške službe za varnost in nadzor hrane (USDA FSIS) lahko večino pravilno ohlajenih in shranjenih ostankov kuhanih jedi v hladilniku hranimo od tri do štiri dni.
To velja tudi za številne jedi, ki jih pogosto pripravljamo v večjih količinah:
- Pasulj in druge fižolove enolončnice: praviloma tri do štiri dni.
- Golaž in mesne omake: tri do štiri dni.
- Zelenjavne in mesne juhe: tri do štiri dni.
- Kuhano ali pečeno meso: tri do štiri dni.
- Pečene jedi in narastki: praviloma tri do štiri dni, če ne vsebujejo sestavin, ki zahtevajo strožje ravnanje.
Ti roki veljajo le, če je bila hrana po pripravi pravočasno ohlajena in shranjena v hladilniku pri temperaturi največ štiri stopinje Celzija.
Če je jed več ur stala na kuhinjskem pultu, se na navedene roke ne moremo več zanesti.
Zakaj je treba biti pri rižu še posebej previden?
Med živili, ki zahtevajo dodatno pozornost, je kuhan riž.
Ta lahko vsebuje spore bakterije Bacillus cereus, ki lahko preživijo kuhanje. Če kuhan riž predolgo ostane na sobni temperaturi, se lahko bakterije razmnožijo in v določenih okoliščinah tvorijo toksine.
Težava je v tem, da poznejše pogrevanje ne zagotavlja vedno varnosti, saj so nekateri toksini odporni proti toploti.
Zato je treba riž po pripravi čim hitreje ohladiti in ga shraniti v hladilnik. Posebna previdnost je priporočljiva pri rižotah, pilavu in drugih jedeh, ki vsebujejo kuhan riž.
Britanska agencija za živilske standarde (FSA) za ostanke kuhanega riža priporoča, da jih v hladilniku porabimo v 24 urah. Priporočila različnih držav se sicer nekoliko razlikujejo, zato je takšen pristop posebej previdna izbira.
Kaj pa sarme in polnjene paprike?
Pri sarmih in polnjenih paprikah moramo upoštevati, da pogosto vsebujejo kombinacijo mletega mesa in riža.
Čeprav za številne kuhane mesne jedi velja splošno priporočilo treh do štirih dni, je pri jedeh z rižem smiselno uporabiti strožje pravilo.
Najvarneje je, da takšne jedi po pripravi hitro ohladimo, shranimo v hladilnik in jih porabimo čim prej. Če vemo, da jih ne bomo pojedli pravočasno, jih je bolje že prvi dan razdeliti na porcije in zamrzniti.
Pomembno je tudi, da večje količine hrane ne puščamo v velikem loncu, saj se sredina jedi lahko ohlaja precej počasneje kot njena površina.
Najpogostejša napaka: hrana predolgo ostane na štedilniku
Ena od pogostih navad je, da po kosilu lonec s preostalo hrano pustimo na štedilniku, dokler se povsem ne ohladi.
Toda strokovna priporočila opozarjajo, da pokvarljiva živila pri sobni temperaturi praviloma ne smejo ostati več kot dve uri. Ob zelo visokih temperaturah, nad približno 32 stopinj Celzija, je ta čas omejen na eno uro.
Velik lonec vroče enolončnice je zato bolje razdeliti v več manjših, plitvih posod. Tako se bo hrana hitreje ohladila, zmanjšalo pa se bo tudi tveganje za razmnoževanje bakterij.
Ni treba čakati, da se jed popolnoma ohladi na sobno temperaturo. Manjše količine lahko postavimo v hladilnik še tople, pri čemer pazimo, da z njimi ne segrejemo drugih shranjenih živil.
Ali je večkratno pogrevanje hrane varno?
Najbolje je pogreti samo toliko hrane, kolikor je nameravamo pojesti.
Pri pogrevanju mora biti jed vroča tudi v sredini. Ameriška priporočila za ostanke hrane navajajo temperaturo najmanj 74 stopinj Celzija.
Pri gostih jedeh, kot sta pasulj ali golaž, je pomembno tudi mešanje, saj se lahko posamezni deli segrevajo neenakomerno.
Pogrevanje pa ne more popraviti nepravilnega shranjevanja. Če je hrana predolgo stala na sobni temperaturi, je tudi temeljito segrevanje ne naredi nujno varne.
Kdaj je bolje hrano zavreči?
Če ne vemo, koliko časa je jed stala zunaj hladilnika, ali sumimo, da ni bila pravilno shranjena, je varneje, da je ne zaužijemo.
Prav tako ne smemo sklepati, da je jed varna samo zato, ker nima neprijetnega vonja.
Najboljši način za preprečevanje težav je preprost: hrano po kuhanju hitro ohladimo, jo shranimo v zaprte posode, na posodo zapišemo datum priprave in ostanke pravočasno porabimo.
Če smo skuhali več, kot bomo pojedli v naslednjih dneh, pa je zamrzovanje praviloma boljša izbira kot predolgo shranjevanje v hladilniku.
Pri ostankih hrane torej ne velja samo vprašanje, koliko dni so že v hladilniku, temveč tudi, kaj se je z njimi dogajalo pred tem. Prav način shranjevanja pogosto odloča o tem, ali je naslednji obrok še varen.
