Jeseni in pozimi megla pogosto spremlja jutranje in večerne vožnje. Pojavlja se predvsem v dolinah, ob rekah in na območjih z več vlage, vendar lahko preseneti tudi na povsem odprtih cestnih odsekih.
Težava ni samo v tem, da voznik slabše vidi. V megli težje oceni tudi oddaljenost drugih vozil, njihovo hitrost in morebitne ovire na cesti.
Zato je pomembno, da način vožnje prilagodimo razmeram, tudi kadar se nam zdi, da cesto dobro poznamo.
Najnevarnejša napaka: vožnja s preveliko hitrostjo
Ena največjih nevarnosti je, da voznik kljub slabi vidljivosti nadaljuje z običajno hitrostjo.
Pri hitrosti 100 kilometrov na uro avtomobil v eni sekundi prevozi skoraj 28 metrov. Pri 130 kilometrih na uro pa že približno 36 metrov.
Če je vidljivost zmanjšana na 50 metrov, lahko voznik velik del te razdalje prevozi, še preden se sploh odzove na oviro.
Temu je treba prišteti še zavorno pot.
Slovenska Agencija za varnost prometa zato poudarja, da moramo hitrost prilagoditi razdalji, na kateri lahko varno ustavimo.
Pomembno je tudi slovensko zakonsko pravilo: kadar je vidljivost manjša od 50 metrov, je najvišja dovoljena hitrost 50 kilometrov na uro.
Če so razmere še slabše, moramo voziti počasneje.
Dolge luči lahko vidljivost še poslabšajo
Ko se znajdemo v gosti megli, bi marsikdo najraje vključil dolge žaromete, da bi bolje videl cesto.
Toda učinek je lahko ravno nasproten.
Svetloba dolgih žarometov se odbija in razpršuje na drobnih vodnih kapljicah v megli, zaradi česar se pred voznikom ustvari svetla zavesa.
Namesto boljše preglednosti lahko tako vidimo še manj.
Pri vožnji v megli je zato praviloma primerneje uporabljati zasenčene žaromete.
Pozorni moramo biti tudi na avtomatsko delovanje luči. Nekateri avtomobili ob dnevni svetlobi uporabljajo samo dnevne luči, pri katerih zadnje pozicijske luči niso nujno prižgane.
To pomeni, da je vozilo od zadaj lahko precej slabše vidno.
Zato je v megli smiselno ročno preveriti, ali so vključene ustrezne luči.
Kdaj smemo uporabljati meglenke?
Pri uporabi meglenk vozniki pogosto delajo napake.
Po slovenski zakonodaji je njihova uporaba praviloma dovoljena, kadar je vidljivost manjša od 50 metrov. Izjema so prednje meglenke, kadar delujejo kot del sistema prilagodljivih žarometov.
Posebno pozornost zahtevajo zadnje meglenke.
Njihova močna rdeča svetloba lahko voznikom za nami pomaga pravočasno opaziti naše vozilo. Toda če se nam drugo vozilo približa ali vozimo v koloni, lahko zadnja meglenka voznika za nami močno moti oziroma zaslepi.
Zakon zato prepoveduje uporabo zadnjih meglenk, kadar za nami na majhni razdalji vozi drugo vozilo.
Ko se vidljivost izboljša, moramo meglenke izključiti.
Ne vozite tik za avtomobilom pred seboj
V gosti megli se nekateri vozniki nezavedno približajo vozilu pred seboj, ker jim njegove zadnje luči pomagajo pri orientaciji.
Takšno ravnanje je lahko izjemno nevarno.
Voznik pred nami lahko nenadoma zavira zaradi ovire, počasnejšega prometa ali celo prometne nesreče.
Če je varnostna razdalja premajhna, se morda ne bomo mogli pravočasno ustaviti.
V megli je zato pomembno ohranjati večjo varnostno razdaljo kot v običajnih razmerah.
Pri tem ne smemo pozabiti, da se lahko vidljivost nenadoma še poslabša.
Previdno tudi pri zaviranju
Ko voznik zapelje v nenadoma gostejšo meglo, se lahko prestraši in sunkovito zavre.
Toda takšno ravnanje lahko preseneti voznike za njim.
Če razmere dopuščajo, je priporočljivo hitrost zmanjševati postopoma in pri tem spremljati promet za seboj.
Agencija za varnost prometa svetuje tudi spremljanje dogajanja v vzvratnih ogledalih in pravočasno opozarjanje drugih voznikov z zavornimi lučmi.
Seveda pa je treba ob neposredni nevarnosti zavirati takoj.
Nevarnost predstavljajo tudi pešci in kolesarji
Megla ne skriva samo avtomobilov.
Na lokalnih cestah lahko bistveno pozneje opazimo pešca, kolesarja, žival ali vozilo, ki stoji ob cesti.
Posebna previdnost je potrebna na cestah brez pločnikov, na križiščih in v bližini naselij.
Vozniki naj spremljajo cestne oznake in rob vozišča, vendar pogleda ne smejo usmerjati samo v eno točko.
Prav tako se je priporočljivo izogibati nepotrebnemu prehitevanju in nenadnim spremembam voznega pasu.
Kaj storiti, če postane megla pregosta?
Če se vidljivost tako poslabša, da vožnje ne moremo več varno nadaljevati, je treba poiskati primerno mesto za zaustavitev zunaj vozišča.
Na avtocesti se zaradi megle ne smemo preprosto ustaviti na odstavnem pasu.
Če je mogoče varno nadaljevati, hitrost ustrezno zmanjšamo in se odpeljemo do najbližjega počivališča ali izvoza.
Če pa moramo ustaviti zaradi okvare ali druge nujne situacije, ravnamo po pravilih za varno zaustavljanje in zavarovanje vozila.
Ne pozabite na stekla in ogledala
Tudi pravilno prižgane luči ne pomagajo veliko, če voznik skozi vetrobransko steklo slabo vidi.
Pred vožnjo je zato pomembno očistiti stekla, ogledala in svetlobna telesa.
Če se stekla rosijo z notranje strani, uporabimo ustrezno prezračevanje oziroma klimatsko napravo.
Čista stekla in pravilno delujoči brisalci so v megli še posebej pomembni.
Najpomembnejše pravilo: ne dovolite, da vas drugi priganjajo
Vozniki se včasih znajdejo pod pritiskom avtomobilistov, ki vozijo tik za njimi ali jih poskušajo spodbuditi k hitrejši vožnji.
Toda hitrost mora vedno določati dejanska vidljivost, ne nestrpnost drugih udeležencev v prometu.
V megli ni pomembno, kako hitro pridemo na cilj, temveč da do njega pridemo varno.
Nekaj dodatnih minut vožnje je majhna cena za zmanjšanje tveganja prometne nesreče.
