Odločanje je neizogiben del življenja. Vsak dan sprejmemo na desetine majhnih odločitev, ki jim ne namenjamo posebne pozornosti. Ko pa se znajdemo pred izbiro, ki lahko pomembno vpliva na naše življenje, postane vse precej bolj zapleteno.
Začnemo razmišljati o posledicah, primerjati možnosti, predvidevati, kaj bi se lahko zgodilo, in iskati zagotovila, da bomo izbrali prav. Pogovarjamo se s prijatelji, beremo nasvete, sestavljamo sezname prednosti in slabosti. Pa vendar se včasih zgodi, da po vsem tem nismo nič bližje odločitvi.
Zakaj?
Vsaka odločitev pomeni tudi slovo od nečesa
Ko razmišljamo o pomembni življenjski odločitvi, se običajno osredotočamo na to, kaj bomo z njo pridobili. Nova služba lahko pomeni boljše pogoje, selitev nove priložnosti, konec nezadovoljujočega odnosa pa možnost drugačnega življenja.
Toda pri tem pogosto spregledamo drugo plat odločanja.
Ko izberemo eno možnost, se hkrati odpovemo drugim.
Tudi kadar se odločimo za nekaj, kar si iskreno želimo, lahko ob tem občutimo žalost, negotovost ali strah.
Predstavljajmo si človeka, ki dobi ponudbo za delo v tujini. Nova služba ga privlači, ponuja mu zanimive izzive in boljše možnosti za razvoj. Toda odhod pomeni tudi slovo od znanega okolja, vsakodnevnih srečanj s prijatelji in življenja, ki ga je gradil več let.
Ali pa nekoga, ki se odloča za konec partnerskega odnosa. Morda že dolgo ve, da v njem ni zadovoljen, vendar se težko poslovi od skupnih spominov, načrtov in predstave o prihodnosti, ki sta jo s partnerjem nekoč imela.
V obeh primerih lahko človek hkrati občuti željo po spremembi in žalost zaradi tistega, kar bo izgubil.
To ni protislovje. Je del človeškega doživljanja.
View this post on Instagram
Včasih ne odlašamo z odločitvijo, ampak z občutki
Premlevanje ima lahko pomembno vlogo pri odločanju. Pomaga nam preučiti možnosti, oceniti posledice in prepoznati, kaj nam je pomembno.
Toda obstaja razlika med razmišljanjem, ki nas približuje odločitvi, in premlevanjem, ki nas ohranja na istem mestu.
Pri prvem postopoma pridobivamo jasnejšo sliko. Pri drugem se pogosto vedno znova vračamo k istim vprašanjem, čeprav novih informacij pravzaprav nimamo več.
Kaj če se zmotim? Kaj če bom obžaloval? Kaj če obstaja boljša možnost? Kaj če bi moral še malo počakati?
Takšno razmišljanje lahko ustvari občutek, da se z odločitvijo intenzivno ukvarjamo, čeprav se v resnici ne premaknemo nikamor.
Včasih ima odlašanje tudi drugo funkcijo: omogoča nam, da se še nekaj časa izognemo neprijetnim občutkom.
Dokler se ne odločimo, nam ni treba dokončno sprejeti izgube. Ni se nam treba soočiti z razočaranjem druge osebe, z negotovostjo spremembe ali z odgovornostjo za svojo izbiro.
Odlašanje nam lahko prinese kratkotrajno olajšanje, vendar težave ne razreši.
To seveda ne pomeni, da je vsako daljše odločanje izogibanje. Nekatere življenjske okoliščine so resnično zapletene in zahtevajo čas, informacije ter tehten premislek. Pomembno je predvsem prepoznati, kdaj nam dodatno razmišljanje še koristi in kdaj nas zgolj izčrpava.
Past popolne odločitve
Eden od razlogov, da se težko odločimo, je lahko tudi prepričanje, da obstaja ena sama pravilna izbira.
Če bomo dovolj dolgo razmišljali, bomo našli rešitev, ki nam bo prinesla zadovoljstvo, ne da bi morali karkoli žrtvovati.
Toda pomembne življenjske odločitve redko ponujajo takšno gotovost.
Tudi najbolj premišljena izbira lahko prinese nepredvidene zaplete. In tudi odločitev, s katero smo zadovoljni, lahko spremlja občasno vprašanje, kako bi bilo, če bi izbrali drugače.
Pri tem je koristno razlikovati med dobro premišljeno in popolno odločitvijo.
Dobro premišljena odločitev temelji na informacijah, ki jih imamo, na naših vrednotah, željah in okoliščinah. Popolna odločitev pa bi od nas zahtevala nekaj nemogočega: da vnaprej poznamo prihodnost.
Če čakamo na popolno gotovost, lahko čakamo zelo dolgo.
Čigavo življenje pravzaprav izbiramo?
Včasih odločanja ne otežujejo le naše želje in strahovi, temveč tudi pričakovanja drugih.
Kaj bodo rekli starši? Bo partner razočaran? Bom videti sebičen? Kaj če bodo drugi menili, da sem naredil napako?
Želja po sprejetosti in pripadnosti je povsem človeška. Težava lahko nastane, kadar pričakovanjem drugih pripisujemo tolikšno težo, da izgubimo stik z lastnimi potrebami.
Takrat se lahko zgodi, da zelo dobro vemo, kaj bi bilo sprejemljivo za druge, precej težje pa odgovorimo na vprašanje, kaj si želimo sami.
Pomembno je razumeti, da upoštevanje drugih in odločanje zase nista nujno nasprotji. Pri pomembnih odločitvah je pogosto treba upoštevati tudi njihove posledice za ljudi okoli nas.
Toda med upoštevanjem drugih in tem, da jim prepustimo odločanje o svojem življenju, obstaja pomembna razlika.
View this post on Instagram
Kako prepoznati, da smo obtičali v premlevanju?
Nekaj značilnih znakov lahko nakazuje, da nas razmišljanje ne vodi več naprej:
- Vedno znova premlevamo iste možnosti, ne da bi prišli do novih spoznanj.
- Iščemo vedno več mnenj, vendar nas nobeno ne pomiri za dolgo.
- Ko se že skoraj odločimo, se pojavi nov razlog za dvom.
- Predstavljamo si predvsem najslabše možne posledice.
- Odločitev odlagamo, čeprav se okoliščine bistveno ne spreminjajo.
- Več energije porabimo za razmišljanje o odločitvi kot za dejansko reševanje težave.
Takrat si je smiselno zastaviti drugačno vprašanje. Ne več samo, katera možnost je najboljša, temveč tudi, kaj se bo zgodilo z mojimi občutki, ko se bom končno odločil.
Pet vprašanj, ki nam lahko pomagajo
Ko se znajdemo v začaranem krogu premlevanja, si lahko pomagamo z nekaj vprašanji.
1. Kaj si pravzaprav želim?
Če bi za trenutek odmislili pričakovanja drugih in strah pred njihovimi odzivi, katera možnost bi nas najbolj pritegnila?
2. Čemu se bom moral odpovedati?
Kaj bom z izbiro izgubil? Ali si lahko dovolim občutiti žalost zaradi te izgube, ne da bi jo razumel kot dokaz napačne odločitve?
3. Česa me je najbolj strah?
Se bojim napačne izbire, obžalovanja, spremembe, odgovornosti ali razočaranja drugih?
4. Ali potrebujem še kakšno informacijo ali predvsem zagotovilo?
Je nekaj pomembnega, česar še ne vem in bi lahko vplivalo na odločitev? Ali pa iščem gotovost, ki je nihče ne more ponuditi?
5. Kaj bi se spremenilo, če bi sprejel, da nobena možnost ni popolna?
Bi bilo odločanje lažje, če bi si dovolil izbrati dovolj dobro možnost, ne da bi moral izključiti vsako tveganje?
Na ta vprašanja ni treba odgovoriti takoj. Njihov namen ni, da nas prisilijo v hitro odločitev, temveč da nam pomagajo bolje razumeti, kaj nas zadržuje.
Tudi dobra odločitev lahko boli
Pogosto pričakujemo, da bomo po pravilni odločitvi občutili predvsem olajšanje.
Toda čustva ne delujejo vedno tako preprosto.
Lahko se odločimo za nekaj, kar je skladno z našimi željami in vrednotami, pa smo kljub temu žalostni. Lahko čutimo olajšanje in strah hkrati. Lahko pogrešamo nekaj, čemur smo se zavestno odpovedali.
To še ne pomeni, da smo se odločili napačno.
Pomembne življenjske spremembe pogosto zahtevajo tudi prilagajanje in sprejemanje izgub. Včasih potrebujemo čas, da se poslovimo od predstave o življenju, ki ga ne bomo živeli.
Morda zato pri odločanju ni najpomembnejše vprašanje, kako izbrati tako, da nam nikoli ne bo žal.
Morda je pomembneje, da se vprašamo, ali smo pripravljeni sprejeti negotovost, odgovornost in občutke, ki jih prinaša naša izbira.
Kajti včasih se ne moremo odločiti šele takrat, ko izgine strah. Včasih se odločimo kljub temu, da je še vedno prisoten.
Avtorica v okviru zavoda Eyestalk izvaja psihoterapevtsko usmerjeno svetovanje.
Več informacij:
