Tudi nič.
Res, da se menda v Ljubljani pripravljajo neke zelo velike reforme političnega, socialnega, zdravstvenega in gospodarskega sistema, na katerega čakamo že več kot deset let. Jaz pa zaenkrat ne znam o tem povedati prav nič novega.
Aja, ni res.
Ena reforma je bila sprejeta. Ponovno bomo kaznovani s 40 euri, če v trgovini ali gostilni ne bomo dobili in vzeli računa.
Ali je na obali kaj novega? Tudi ne.
Nekateri mi pravijo, da bo zdaj, zdaj udarilo. Da novo-stare županske skupine še snujejo velike spremembe, za katere bomo izvedeli prav kmalu. Novi vrtci in šole se ne gradijo, cestne povezave so v snovanju, novi stanovanjski bloki za mlade družine čakajo na potrditve, z novimi kulturnimi centri raje počakajmo na boljše čase, mogoče bo prišlo do zamenjav v kakšnem nadzornem svetu ali vodstvu podjetij v delno državni lasti, ampak ni nujno, mogoče bodo v Kopru še pristajale potniške ladje, ampak ni nujno (se čaka na odločitev Luke Koper).
Mogoče si želimo sprememb in si želimo znancem z navdušenjem povedati o novostih. Ali pa tudi ne. Mogoče pa si velikih sprememb nihče ne želi. Na zadnjem poslovnem zajtrku si 60 direktorjev in lastnikov obalnih podjetij ni želelo od odgovornih politikov velikih sprememb. Prej bi rekel, da si tokrat želijo od njih stabilnost in stalnost, ki jim bo omogočila, da potem sami poskrbijo za svoj razvoj. Za hiter dostop do zdravnikov, pediatrov za svoje otroke, nepredragih vrtcev in osnovnih šol, novih cest, ki nam bodo omogočile hitrejše in nestresno premikanje, ne potrebujemo velikih reform. Samo sposobne ljudi.
Za konec, mimogrede: pred vami je 50 številka časnika Obala plus. Tokrat v novi podobi. Vse pripombe, komentarji na vsebino in obliko so vedno dobrodošli.
