Možganom moramo vedno znova postavljati izzive, naloge in jih na ta način »treniramo«, saj je njihova glavna lastnost plastičnost oz. zmožnost učenja. Kar 20 % krvi in kisika v telesu za svoje nemoteno delovanje porabijo naše male sive celice. Tehtajo približno kilogram in pol, kar v 80 % pa jih sestavlja voda. Možgani so sestavljeni iz malih možganov, ki skrbijo za mišični tonus, ravnotežje telesa in urejajo skladnost naših gibov. Veliki možgani upravljajo sluh, jezik, vid, spomin, razumske reakcije, čutilno in gibalno središče itd. Možgansko deblo je izredno podobno hrbtenjači. Skozi možgansko deblo potekajo enostavni refleksi (refleksi požiranja, kašljanja, bruhanja itd). O možganih pa kroži tudi kar nekaj mitov.
- Ljudje uporabljamo samo 10 % naših možganov. Ni res. Ta mit izhaja še iz prejšnjega stoletja, ko so trdili, da naj bi naši možgani imeli neverjetne zmožnosti, ki jih pa ne izkoristimo, ker naj bi lahko uporabljali samo 10 % naših možganov. Znanstveniki v današnjem času poskušajo ta mit ovreči. Dokazali so, da tudi za najpreprostejše funkcije ves čas uporabljamo celotne možgane. Res pa je, da je ob določenih aktivnosti bolj aktiven en del možganov.
- Med nosečnostjo in po porodu so ženske bolj pozabljive, zmedene (izraz »nosečniški možgani«, »mom brain«). Drži. Znanstveniki so ugotovili, da bi lahko fenomen t. i. nosečniških možganov lahko pripisali trem vzrokom – hormonom, pomanjkanju spanja in visoka raven stresa. Povišane ravni hormonov v telesu, estrogena in progesterona, med nosečnostjo vplivajo tudi na spomin. Dokazali so, da naj bi imele noseče ženske slabši spomin kot tiste, ki niso noseče. To pa tudi zato, ker telo zavaruje otroka in pripravi bodočo mamico, da bo lahko najbolje skrbela zanj in da bo osredotočena samo na novo vlogo.
- Velikost možganov vpliva na inteligenco. Ni res. Inteligenca ni pogojena z velikostjo možganov, ampak je pomembna predvsem njihova razvitost, kar so dokazali tudi pri različnih živalih. Znano je tudi, da imajo ženske malo manjše možgane kot moški, vendar so se pri testu inteligence, ki so ga izvedli v Los Angelesu, bolje odrezale kot moški.
- Ljudje z bolj aktivno levo polovico možganov so bolj analitični, z desno pa bolj umetniško nadarjeni. Res je. Vsi seveda uporabljamo obe polovici možganov, je pa res, da pri vsakemu izmed nas bolj prevladuje ena ali druga. Znano je, da so tisti, pri katerih prevladuje desna polovica, bolj kreativni, čustveni, umetniški, abstraktni, intuitivni in inovativni. Tisti s prevladujočo levo polovico, pa so bolj racionalni, analitični in kritični misleci, za razrešitev težav uporabljajo logiko. Kot zanimivost: desna polovica možganov upravlja levo polovico telesa in obratno. Večina ljudi pa bolj uporablja levo polovico možganov, ki nadzira tudi govor, pisanje, branje …
- Pomanjkanje spanca negativno vpliva na naše možgane. Res je. Možgani za nemoteno delovanje potrebujejo spanec in počitek. Zato za učence, dijake in študente tudi ni priporočljivo, da se učijo pozno v noč, saj bo učinek nasproten od želenega. Za obdelavo vseh informacij, navodil in zaznav, ki so jih možgani dobili čez dan, potrebujejo osem ur kvalitetnega spanca. Vse nam pove že to, da so včasih kot sredstvo mučenja uporabili to, da mučencu niso dovolili spati.
