Leta 1944 je predhodnik CIE, Urad za strateške storitve (OSS), objavil tajni terenski priročnik za operativce, ki so izvajali sabotaže znotraj sistema. Predlagane tehnike so nadvse primerne tudi danes:
1) Vztrajajte pri tem, da se vse dela po “uradni poti.” Nikoli ne dovolite bližnjic, ki bi pospešile odločitve. (Vaša parola: vse za ohranitev demokratičnih postopkov, katerih zagotovilo je zgolj uradna pot, ki je običajno zelo dolga, ampak, žal, ne moremo drugače.)
2) Imejte govore. Govorite čim pogosteje in čim dlje. Svoje misli ponazorite z dolgimi anekdotami in opisi osebnih izkušenj. (Pameten nasvet, saj empatičnost, ki jo z osebnimi zgodbami in čustvi ustvarite, od ostalih »po človeški plati« zahteva, da so na vaši strani.)
3) Ko je mogoče, predajte vse zadeve odborom v nadaljnjo preučitev in razmislek. Skušajte ustvariti čim večje odbore: nikoli manj kot pet članov. (To je jasno! Več kot nas je, težje je vse skupaj: od logistike, organizacije, sklepčnosti in soglasja.)
4) Čim pogosteje odpirajte nepomembna in nerelevantna vprašanja. (Zakaj? Ker lahko! S tem prenašate pozornost drugam, pridobivate čas, če ste vešči, so lahko vaša vprašanja na videz zelo podobna temi, zares pa vodijo v slepe ulice, zamegljujte zadevo, kot recimo – ne razumem, razložite mi, kako? Še vedno ne razumem.)
5) Prepirajte se glede natančne besedne formulacije sporočil, zapisnikov in sklepov. (Spet čustvena točka – ustvarjajte občutek užaljenosti in jeze, ker ne razumejo vaše predanosti, pravičnosti, natančnosti, vi pa želite samo dobro.)
6) Vračajte se k zadevam, o katerih je bilo odločeno že na zadnjem sestanku, in poskušajte znova odpreti vprašanje o smiselnosti te odločitve.( To je krasen trenutek kombinacije, da si za pomoč vzamete kakšen pravilnik, v katerem je zapisano, da se sprejet sklep lahko ponovno da na glasovanje ali pa ne more – potem se sklicujete na točko 1 in iščete pravno ali uradno pot za razlago, vse to pospremite s točko 2 in 5.)
7) Zagovarjajte previdnost. Bodite “razumni” in pozovite ostale, naj bodo “razumni” ter se izogibajo hitenju, ki bi pozneje lahko povzročilo neprijetnosti ali težave. (Tukaj velik preobrat – lahko delujete tudi osebno, prijateljsko »pokroviteljsko«, če vidite, da trenutek to omogoča.)
8) Skrbite glede ustreznosti kakršne koli odločitve: odprite vprašanje, ali je predvideno dejanje v pristojnosti skupine ali pa bi lahko bilo v nasprotju s politiko višje ravni. (Lep trenutek umikanja iz borbe, ustvarjanje počitka, zelo dobro se »nosi« s točko 7.)
Komentarje sem zapisala iz bogatih večdestletnih opazovanj. In prav nič se ni spremenilo. Samo, da so včasih te vrste manipulatorji veljali za velike »politike«, danes pa za amaterje. Srečno vsem nam v tem kaosu.
