Poletne šolske počitnice za številne starše prinesejo isto dilemo: ali je otrok že dovolj zrel, da lahko nekaj ur ostane sam doma? Enoznačnega odgovora ni, saj strokovnjaki opozarjajo, da je pomembnejša od starosti otrokova zrelost in sposobnost samostojnega ravnanja v različnih situacijah.
Za otroke pomenijo počitnice čas za igro, sprostitev in brezskrbnost, za številne starše pa tudi obdobje iskanja rešitev, kako uskladiti službene obveznosti z varstvom otrok.
Letni dopust običajno traja le nekaj tednov, stari starši niso vedno na voljo, poletni tabori pa so pogosto hitro zasedeni ali predstavljajo velik finančni strošek. Zato se marsikatera družina prej ali slej znajde pred vprašanjem, ali je otrok pripravljen nekaj časa preživeti sam doma.
Ne obstaja starost, ki bi bila prava za vse otroke
Veliko staršev želi izvedeti, pri kateri starosti lahko otrok prvič ostane sam doma. Toda strokovnjaki opozarjajo, da univerzalnega odgovora ni.
Otroci se razvijajo različno. Dva otroka iste starosti sta lahko po stopnji samostojnosti, odgovornosti in čustvene zrelosti povsem različna.
Tudi zato številne države nimajo zakonsko določene minimalne starosti, pri kateri lahko otrok ostane sam doma. Odločitev je v veliki meri prepuščena staršem, ki svojega otroka najbolje poznajo.
Kako prepoznati, da je otrok pripravljen?
Namesto da se osredotočite zgolj na otrokova leta, si zastavite nekaj pomembnih vprašanj.
Ali zna ostati miren, če gre kaj narobe? Bo znal poiskati pomoč? Ali spoštuje dogovorjena pravila tudi takrat, ko ga nihče ne nadzoruje?
Pomembno je tudi razmisliti, kako se otrok odzove v nepričakovanih okoliščinah. Ve, kaj storiti, če nekdo pozvoni na vrata? Ali zna poklicati starše? Bi se brez dovoljenja lotil uporabe štedilnika ali odšel od doma?
Prav sposobnost odgovornega ravnanja je pogosto boljši pokazatelj pripravljenosti kot otrokova starost.
Ali vzgajamo generacijo, ki ne zna čakati: Zakaj otroci potrebujejo tudi frustracije
Samostojnosti se otrok ne nauči čez noč
Če želite preveriti, ali je otrok pripravljen ostati sam doma, naj bo prvi korak kratek.
Za začetek lahko odidete v bližnjo trgovino ali na krajši sprehod. Če otrok takšno situacijo dobro obvlada, lahko čas odsotnosti postopoma podaljšujete.
Razvojni psihologi poudarjajo, da otroci največ samozavesti pridobijo takrat, ko jim starši odgovornost predajajo postopoma, ob jasnih pravilih in občutku varnosti. Tako razvijajo sposobnost reševanja težav in zaupanje vase.
Kaj mora otrok vedeti, preden ostane sam doma?
Preden prvič ostane sam, je dobro skupaj določiti nekaj osnovnih pravil.
Otrok naj ve:
* da ne odpira vrat neznancem,
* da brez dogovora ne uporablja štedilnika ali drugih nevarnih naprav,
* da ima vedno pri sebi mobilni telefon,
* da zna poklicati starše ali številko **112**, če pride do nujne situacije.
Koristno je tudi, da pripravite malico, na vidno mesto postavite pijačo, zapišete pomembne telefonske številke ter se dogovorite, kaj bo otrok počel med vašo odsotnostjo.
Dogovorita se tudi, da se bo ob določenem času oglasil s sporočilom ali kratkim telefonskim klicem. To pogosto pomiri starše, otrok pa se ob tem ne počuti pretirano nadzorovanega.
Občutek krivde je med starši pogost
Mnogi starši imajo občutek, da bi morali otroku zagotoviti varstvo skozi vse poletne počitnice. V praksi pa to pogosto ni mogoče.
V številnih družinah oba starša delata za polni delovni čas, sorodniki živijo daleč stran, organizirano varstvo pa je za marsikoga finančno težko dostopno.
To še ne pomeni, da otrok zaradi nekaj ur samostojnosti doma zaostaja ali da je zanj slabše poskrbljeno.
Najpomembnejša je dobra priprava
Če starši realno ocenijo otrokovo zrelost, ga postopoma navajajo na samostojnost, določijo jasna pravila in ostanejo dosegljivi, je lahko nekaj ur samostojnega bivanja doma povsem varna izkušnja.
Takšni koraki otroku pomagajo razvijati odgovornost, samozavest in občutek, da zmore poskrbeti zase – seveda ob zavedanju, da so starši vedno dosegljivi, kadar jih potrebuje.
