Sonce prinaša toplino, dobro voljo in vitamin D, vendar lahko pretirana izpostavljenost ultravijoličnim žarkom povzroči tudi resne zdravstvene težave. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob začetku poletnih počitnic opozarjajo, da je zaščita pred soncem eden najpomembnejših ukrepov za preprečevanje poškodb kože in razvoja kožnega raka.
Sonce ni vedno nedolžno
Poletni meseci prinašajo več časa na prostem – od dopustov na morju in športnih aktivnosti do vrtnarjenja, sprehodov in druženj na prostem. Pri vseh teh dejavnostih smo izpostavljeni ultravijoličnemu (UV) sevanju, čeprav ga ne moremo zaznati s čutili.
Na NIJZ poudarjajo, da ima sonce številne pozitivne učinke. Med drugim spodbuja tvorbo vitamina D, zagotavlja svetlobo in toploto ter ugodno vpliva na počutje. Te koristi pa lahko hitro zasenčijo negativne posledice, če smo soncu izpostavljeni predolgo ali brez ustrezne zaščite.
Sončne opekline niso edina nevarnost
Prekomerno UV-sevanje lahko povzroči akutne težave, med katerimi so najpogostejše sončne opekline. Dolgoročno pa lahko vodi tudi do prezgodnjega staranja kože in povečanega tveganja za razvoj različnih oblik kožnega raka.
Strokovnjaki opozarjajo, da UV-žarki ne vplivajo zgolj na kožo. Lahko poškodujejo tudi oči ter vplivajo na delovanje imunskega sistema.

Povezava med soncem in kožnim rakom je dokazana
Po podatkih Mednarodne agencije za raziskovanje raka so UVA, UVB in UVC žarki uvrščeni med dokazano rakotvorne dejavnike za človeka.
Raziskave kažejo, da je tveganje za razvoj kožnega raka tesno povezano z izpostavljenostjo UV-sevanju in pogostostjo sončnih opeklin. Posebej pomembno je obdobje otroštva in mladostništva, ko lahko poškodbe kože pustijo posledice tudi desetletja pozneje.
Kdaj je zaščita nujna?
Na NIJZ priporočajo spremljanje dnevnih napovedi UV-indeksa. Zaščitne ukrepe je treba dosledno izvajati, ko vrednost UV-indeksa doseže tri ali več.
V Sloveniji so takšne vrednosti najpogostejše med drugo polovico maja in začetkom avgusta. V tem obdobju UV-sevanje v nižinskih predelih pogosto dosega povišane vrednosti že okoli 10. ure dopoldne in vztraja do približno 17. ure.
Najvarnejši so jutranji in večerni opravki
Strokovnjaki svetujejo, da aktivnosti na prostem načrtujemo predvsem v zgodnjih jutranjih ali poznih popoldanskih urah. Najzanesljivejšo zaščito še vedno predstavlja zadrževanje v notranjih prostorih.
Če se zadržujemo zunaj, je priporočljivo poiskati senco, vendar je treba vedeti, da drevesa, senčniki ali nadstreški ne nudijo popolne zaščite. Del UV-sevanja se namreč odbija od tal, vode in drugih površin.

Oblačila in očala so pomemben del zaščite
Pri daljšem zadrževanju na soncu NIJZ priporoča nošenje lahkih, a gosto tkanih oblačil. Glavo naj ščiti klobuk ali pokrivalo z dovolj širokim ščitnikom, oči pa kakovostna sončna očala, ki učinkovito filtrirajo UV-sevanje.
Kremo je treba nanašati pravilno
Na nepokrite dele telesa je treba nanesti zaščitno kremo, ki ščiti pred UVA in UVB žarki ter ima zaščitni faktor najmanj 30.
Za učinkovito zaščito ni dovolj zgolj tanek nanos. Strokovnjaki priporočajo približno eno čajno žličko kreme za vsako roko, nogo, sprednji in zadnji del trupa ter glavo. Zaščito je treba obnoviti vsaki dve uri, prav tako po plavanju ali močnem potenju.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije posebej opozarjajo na zaščito obraza. Za ta predel priporočajo uporabo krem z zaščitnim faktorjem 50 ali 50+, predvsem pri ljudeh s svetlo ali občutljivo kožo. Tudi pri najvišjih zaščitnih faktorjih je redno ponovno nanašanje nujno.
Za vitamin D ni treba ležati na soncu
Na NIJZ odsvetujejo namensko sončenje. Čeprav telo za zdravje potrebuje določeno količino sončne svetlobe, so za vzdrževanje ustrezne ravni vitamina D poleti običajno dovolj že dve do tri kratke izpostavitve soncu na teden, vsaka v trajanju približno desetih minut.
Prav tako svetujejo, da se ljudje izogibajo uporabi solarijev, saj umetno UV-sevanje povzroča enake škodljive učinke kot sončni žarki.
Najpomembnejše sporočilo strokovnjakov pred poletnimi počitnicami je preprosto: sonce uživajmo zmerno in odgovorno, saj lahko z nekaj osnovnimi zaščitnimi ukrepi bistveno zmanjšamo tveganje za poškodbe kože in razvoj kožnega raka.




