Čemu ste se odločili izdati monografijo o Rexu?
Da se je propad Rexa leta 1944 zgodil ob naši obali nas v zgodbo Rexa nujno involvira. Ladja, ki je fascinirala tudi režiserja Federica Fellinija in vse nas, ki smo gledali njegovo mojstrovino Amarcord, je ostala za večno v našem morju. Rex je postal vojni plen Jugoslavije, ki je ta status lahko tudi pravno zagovarjal pred mednarodnimi odločevalci. O tem piše v knjigi odvetnik Mitja Lamut. Po vojni so jo razrezali, jeklo spravili do talilnic železarne v Jesenicah, gorivo porabili za zagon našega gospodarstva, veliko domačinov pa si je z ostanki Rexa tako ali drugače v težkem povojnem obdobju opomoglo. V knjigi v posebnem poglavju opisujemo tudi spomine na to obdobje, kot tudi pričevanja vseh, ki so delali, plavali ali se potapljali pri ostankih Rexa. Danes je območje Rexa zaščiteno kot arheološko najdišče. Več o tem pa v knjigi piše znani arheolog dr. Andrej Gaspari. Sicer gre za prvo monografijo o Rexu v slovenščini. Menili smo, da je prav, če tudi Slovenci spoznajo kompleksno zgodbo Rexa.
Kaj izid monografije pomeni za zgodovino našega kraja oziroma našo kulturno dediščino?
Rex je bila mogočna čezoceanska ladja, v tridesetih letih pravi simbol in ponos fašistične Italije. Bila je lepa ladja, izjemno hitra, tehnološko dovršena. Mussolinijev režim se je z njo ponašal v času, ko je diktatura osvajala nove kolonije in zatirala opozicijo, pri nas pa nasilno poitalijančeval Primorsko in Istro, tudi tam kjer so živeli pretežno Slovenci in Hrvati. Zato je Rex metafora in parabola posebnega zgodovinskega obdobja. Njena usoda pa jo je pripeljala najprej do Trsta nato do istrske obale, kjer je postala lahka tarča anglo-ameriških letal in žrtev vojne, ki jo je sprožil naci-fašizem, torej tudi njen naročnik. Od razkošja, svetovne slave in optimizma tistih, ki so na njej pluli, do popolnega propada med vojno.
Koliko časa ste zbirali podatke?
Bolj intenzivno in sistematično zbiranje podatkov se je začelo že pred šestnajstimi leti, ko je Pomorski muzej oziroma kustosinje dr. Nadja Terčon, Bogdana Marinac in Snježana Karinja v sodelovanju z drugimi ustanovami, kot je npr. Pomorski muzej Hrvaške iz Splita ter z znanimi poznavalci, zbiratelji in pričevalci, med katerimi gre izpostaviti Maurizia Elisea, italijanskega avtorja dveh monografij o Rexu, in Marjana Kralja, soustanovitelja izolskega Društva Rex leta 2008 pripravili in postavili odmevno razstavo o Rexu. Zanimanje za zgodbo te ladje je nato še naraščalo. Po 15-ih letih smo se vendar odločili, da vsa spoznanja o tej slavni ladji pa tudi pridobljeno gradivo, dokumente, predmete in fotografski material predstavimo v knjigi, v monografiji, ki nadgrajuje takratno razstavo.
Kako je potekalo zbiranje podatkov?
Strokovne delavke muzeja, že omenjene avtorice razstave, so zbirale podatke in jih nato preučevale ter strokovno interpretirale na več ravneh z delom v arhivih, na terenu, z intervjuji pričevalcev, s prebiranjem literature in s pomočjo zbirateljev in poznavalcev.
V fazi priprav za knjigo smo v medijih in prek družbenih omrežij objavili tudi javni poziv vsem zainteresiranim, da se s svojimi spomini, izkušnjami in morebitnimi fotografijami in predmeti temu projektu pridružijo. Nekateri so se odzvali in smo njihove prispevke z veseljem vključili v monografijo. Kar nekaj ljudi se spominja še ostankov Rexa, ki so štrleli iz morske gladine nedaleč od ovinka med Izolo in Koprom, ki ga še danes domačini imenujejo “pri Rexu“. Nekoč pa je bila ta točka znana kot “ovinek vozov” (el giro delle carrozze). Tudi sam se spominjam ostankov Rexa iz svojih otroških let.
Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran vabi na predstavitev ob izidu monografije, ki bo potekala v:
Izoli, Manziolijeva palača, Manziolijev trg 5, v četrtek, 23. 2. 2023, ob 18h
Kopru, Pokrajinski muzej Koper, Kidričeva ulica 19, četrtek, 2. 3. 2023, ob 18h
Ankaranu, Medgeneracijski center, ulica Rudija Mahniča 1, četrtek, 9. 3. 2023, ob 18h.
Knjigo bodo predstavljali njeni avtorji in njihovi sodelavci.
Glasbeno bodo sodelovali: Miriam Monica & Marsel Marinšek v Monfortu, Portorož ter Drago Mislej-Mef v Manziolijevi palači Izola.
