Pisma z Danske

Deli novico s tvojimi prijatelji

Poletje v Skandinaviji. Neskončno dolgi dnevi, svetlo modro nočno nebo, prijetne temperature, polni parki ljudi ter nasmejani domačini. Najlepše obdobje leta se uradno začne s poletnim solsticijem.

 

Skandinavske države praznujejo najdaljši dan v letu na različne načine. Na Danskem so praznovanje solsticija združili z dnevom Janeza Krstnika. Praznovanja se pričnejo na predvečer dneva Janeza Krstnika (Sankt Hans Dag) ter nadaljujejo naslednji dan, 24. junija. Že vikingi so na ta dan obiskali vodne izvire ter s prižigom kresov odganjali zle duhove. Do leta 1770 je bil najdaljši dan v letu tudi državni praznik. Tradicija kresov se je obdržala vse do danes, saj vse od leta 1920 Danci na večer pred dnevom Svetega Hansa (Sankthansaften) na vrh kresov privežejo slamnato čarovnico in jo pozno zvečer zažgejo. Čarovnica na vrhu kresa je v spomin žensk, obtoženih čarovništva, ki so bile zažgane v 16. in 17. stoletju. Zgodba, ki jo enkrat letno slišijo vsi Danski otroci pravi, da čarovnica po tem, ko je zažgana, na metli odleti v Brocken, v Nemčijo, kjer se na čarovniškem hribu udeleži zborovanja čarovnic. Gre za nekoliko kontroverzno pogansko tradicijo, zato so nekateri kresi dandanes postavljeni in zažgani brez slamnatih čarovnic.

 

Po dolgih nočeh in deževnih, vetrovnih kratkih dnevih, vsi Danci, ne glede na starost, z veseljem praznujejo prihod poletja. Če vreme dopušča, večer preživijo na prostem, v parkih, na plažah ali na vrtovih, v družbi prijateljev in družine ter se družijo pozno v (svetlo) noč. Letos bodo praznovanja v bolj intimnih krogih, saj so na Danskem še vedno prepovedana zbiranja večjih množic ljudi. Posledično je bilo veliko javnih kresov in praznovanj odpovedanih. V preteklih tednih so v Kopenhagnu naredili nekaj izjem ter skozi prste pogledali organizatorjem protestov v podporo gibanju Black Lives Matter, kjer se je zbralo do 15.000 ljudi. Glede na to, da maske na Danskem niso bile nikoli obvezne, so se marsikateri Danci ob pogledu na množico protestnikov samo zaskrbljeno spogledovali. A če je občina pustila ljudem prosto protestirati, ne dvomim da bo naredila izjemo tudi pri praznovanju najbolj vesele noči v letu. Mestni parki, plaže ter zelenice bodo na to kratko noč zagotovo polni objetih, nasmejanih ljudi, ki bodo s pomočjo močne pijače svojih vikinških prednikov vsaj za eno noč pozabili na vsakdanje skrbi.

Nina Ločniškar