Zdravniška stavka se je začela 15. januarja lani in je že nekaj časa nazaj postala najdaljša stavka slovenskih zdravnikov. Da bi trditve o podaljšanju čakalnih dob pri vseh stopnjah nujnosti v času trajanja stavke preverili, smo o tem povprašali neposredno pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Na naš poziv so se odzvali v osrednji zdravstveni ustanovi Univerzitetni klinični center Ljubljana, Splošni bolnišnici Izola, Bolnišnici Sežana in Bolnišnici Postojna.
Bolnišnica Sežana
Iz sežanske bolnišnice so nam odgovorili, da njihovi zdravniki ne stavkajo in delo poteka nemoteno. Pacienti namreč potrebujejo neprekinjeno zdravstveno varstvo, ki ni bilo okrnjeno.
“V prvem mesecu so se izvajale triaže v ambulantah, a so bili pacienti prenaročeni bodisi na nov termin ali k drugemu specialistu v naši ustanovi, tako, da ni prišlo do podaljševanja čakalnih dob,” so zapisali.
Bolnišnica Postojna
“Sporočamo, da stavka ni negativno vplivala na čakalne vrste v naši bolnišnici,” je bil kratek in jasen Aleksander Merlo, direktor bolnišnice.
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Iz osrednje državne ustanove so nam prav tako zagotovili, da njihovo delo poteka nemoteno.
“Kljub stavki se s požrtvovalnim delom naših zaposlenih trudimo in še naprej zagotavljamo, da ni bistveno okrnjena nobena od dejavnosti. Kot osrednja in največja slovenska univerzitetna bolnišnica v državi kljub stavki zagotavljamo zdravstveno oskrbo vsem pacientom, ki zdravstveno oskrbo potrebujejo,” so zapisali.
Ob tem so še dodali, da se je “dinamika čakalnih vrst oziroma celokupno število čakajočih na zdravstveno obravnavo v obdobju od januarja do septembra 2024 zmanjšalo za odstotek.”
Splošna bolnišnica Izola
Po besedah Mladena Gasparinija z oddelka za kirurgijo izolske bolnišnice so čakalne dobe odvisne od številnih dejavnikov, zato “bi bilo krivično ta ali oni dejavnik proglasiti kot edinega ali glavnega krivca za podaljševanje čakalnih dob.” Prepričan je, da je potrebno k reševanju čakalnih dob pritegniti širok nabor strokovnjakov, ki lahko analizirajo različne vidike problema in ponudijo smiselne rešitve.
“Pri nas poteka naročanje na ambulantne posege in operacije tako kot pred stavko,” je zagotovil.
Predstojnik oddelka za interno medicino Jani Dernič nam je po vsebinskem pregledu čakalnih vrst na njihovem oddelku pojasnil, da podatki, ki se pojavljajo v javnosti vsekakor niso usklajeni z dejanskim stanjem bolnikov, ki čakajo na pregled v ambulantah ali poseg.
“Eden od vzrokov je vsekakor metodologija vodenja evidenc in razumevanje zdravstvenih procesov, ki so lahko popolnoma drugačni kot so zamišljeni v pisarnah. Ob tem pa je prisotno potenciranje nepreverjenih govoric,” je dejal.
Poseben problem po njegovih besedah predstavljajo slabo dokumentirane napotitve, ki onemogočajo kakovostno triažo in tudi oceno potrebe po morebitni specialistični obravnavi, kar vodi k nepotrebnemu čakanju in nezadovoljstvu vseh vpletenih.
“Posploševanje slabo nadzorovanih podatkov pa seveda privede do negativnih učinkov, česar pa si v zdravstvu ne želimo. Upam, da bomo v kratkem lahko prevetrili vse podatke za čakajoče bolnike in jih kot take tudi objavili,” je še dodal prim. Jani Dernič.
Predstojnik Urgentnega centra Izola, Peter Golob, je ocenil, da zdravniška stavka po spremembah zakonodaje ne vpliva na zdravstveno obravnavo ali čakalne vrste.
“Kar se tiče Urgentnega centra Izola že več let opažamo povečevanje obiskov v segmentu manj nujnih stanj. Ljudje obiskujejo UCI (in druge UC) zaradi spremenjenih navad glede tega, kaj je nujno stanje, zmanjšanega dostopa do osebnih zdravnikov in tudi zaradi kalkulacije, kje bodo prej dobili pričakovano diagnostiko,” je zapisal.
FIDES: Stavka presegla klasičen boj za pravice zdravnikov
Predsednik sindikata Fides, Damjan Polh, sicer tudi sam zaposlen v Splošni bolnišnici Izola, je prepričan, da stavka, ki traja skoraj leto dni, odraža predvsem kompleksnost problemov v slovenskem javnem zdravstvu in potrjuje pomanjkanje odločnosti vlade pri iskanju sistemskih rešitev.
“Zdravniška stavka je že zdavnaj presegla klasičen boj za pravice zdravnikov. Nastavila je ogledalo našemu javnemu zdravstvenemu sistemu in ozavestila zaposlene glede pravice do normalnih delovnih pogojev, z delom po evropski direktivi in strokovnih standardih. Pokazala je tudi na problem pomanjkanja zdravnikov, ki se ga je vsa ta leta spretno pometalo pod preprogo,” je izpostavil.
Prepočasno ukrepanje vladne strani
Krivdo za dolgotrajnost stavke je pripisal prepočasnemu ukrepanju vladne strani in pomanjkanju poguma sprejeti ukrepe, ki bi presegli ideologijo ločevanja in naslovili prave težave slovenskega javnega zdravstva – slednja je po njegovih besedah predvsem velika kadrovska podhranjenost javnega zdravstva, torej ne zgolj pomanjkanje zdravnikov, temveč tudi ostalih zaposlenih v zdravstvenih timih. Kljub temu je prepričan, da je stavka, ne glede na to, da so še daleč od ključnih sistemskih rešitev, vendarle dosegla pomembne premike.
“Želimo si, da bi javnost končno spoznala, kako močno je zavajana. Na veliko se govori o stavki, kako da si želimo samo višjih plač, predsednik vlade nas omeni ob vsaki priložnosti, ko začuti da mu javna podpora pada – ker je prepričan, da jo bo na takšen način pridobil nazaj. Želimo si, da bi nas javnost videla kot ljudi, ki se trudimo ob trenutkih, ko gre dejansko za življenje ali smrt in ki ohranjamo, zbranost in profesionalnost, ne da bi razmišljali o tem, kako bomo lahko vsem pomoči potrebnim zagotovili optimalno zdravstveno oskrbo, ker zaradi odhodov ni več na voljo določene diagnostike, ali ker so delovišča zaradi pomanjkanja negovalnega kadra zaprta, ali ker se je pokvaril aparat. Žal pa je realnost taka, da nas prvi mož države, ki bi nas moral ščititi, javno blati,” je bil oster predsednik zdravniškega sindikata.
Kot je še izpostavil, so čakalne dobe posledica desetletij zanemarjanja sistemskih problemov, preobremenjenosti zdravnikov in kadrovskih vrzeli, ki jih stavka zgolj osvetljuje. To po njegovem pomeni, da stavka ni vzrok za težave v zdravstvu, temveč opozorilo, da je stanje nevzdržno.
“Čakalne vrste so dejstvo in po tem, ko nam je bila z zakonom stavka pravzaprav onemogočena, je skrajno zavajajoče in nekorektno krivdo za njihovo podaljševanje pripisovati stavki. Dejstvo je, da se zdravniki v času stavke še vedno zavzemamo za zagotavljanje nujne medicinske pomoči in obravnavo pacientov v skladu z zakonskimi določili. Zdravniki v času stavke delamo!” je poudaril Polh.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides stavka od 15. januarja. Zahteva ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.
“Zdravniki in zobozdravniki smo jasno izrazili potrebo po izboljšanju pogojev dela, ustreznem nagrajevanju in spoštovanju standardov, določenih v Modri knjigi. Verjamemo, da si slovenski bolniki zaslužijo javni zdravstveni sistem, ki je stabilen, strokovno voden in dostopen vsem. Naša stavka ni le boj za pravice zdravnikov, temveč tudi za boljše zdravstvo za vse državljane Slovenije,” je še zapisal Damjan Polh, predsednik sindikata Fides.
