Rdečemorsko plamenko so v Jadranu prvič opazili leta 2019, strokovnjaki pa že več let opozarjajo, da se bo zaradi segrevanja morja in širjenja toploljubnih vrst prisotnost te ribe v Sredozemlju še povečevala.
Nevarnost za domače vrste
Na Institute of Oceanography and Fisheries opozarjajo, da lahko invazivna vrsta z intenzivnim plenjenjem domorodnih rib poruši prehranjevalne verige, zmanjša biotsko raznovrstnost in vpliva na ravnovesje morskega ekosistema.
Največ primerkov so doslej zabeležili v Nacionalnem parki Mljet, kjer so zato začeli izvajati prve terenske akcije odstranjevanja te ribe. Kot poroča portal Morski.hr, je narodni park zagotovil logistično in terensko podporo akciji, pri kateri so sodelovali zaposleni v parku ter pomagali pri zbiranju podatkov za pripravo prihodnjih priporočil za upravljanje vrste.
Akcija je potekala kot praktično usposabljanje in terenska vaja. Poskusni izlov je trajal tri dni, v njem pa je sodelovalo šest potapljačev. Ulovljene primerke so predali splitskemu inštitutu za oceanografijo in ribištvo, kjer bodo opravili nadaljnje znanstvene analize.
Izlov so izvajali izključno z ročnim orodjem — havajsko sulico brez sprožilnega mehanizma, ki omogoča zelo selektiven ulov posameznih rib z minimalnim vplivom na habitat in druge morske organizme. Ker ima rdečemorska plamenka strupene bodice, so za potrebe akcije izdelali tudi posebno lovno cev za varno shranjevanje ulovljenih rib.
Strupene bodice te ribe lahko povzročijo hude bolečine
Rdečemorska plamenka izvira iz indijsko-pacifiškega območja in velja za eno najbolj problematičnih invazivnih vrst v Sredozemlju. Vse njene bodice so strupene. Vbod povzroča zelo močne bolečine, v nekaterih primerih pa lahko tudi resnejše zdravstvene zaplete, zato strokovnjaki priporočajo obisk zdravnika.
Na inštitutu za oceanografijo pojasnjujejo, da je strup občutljiv na vročino. Ob vbodu priporočajo, da poškodovano mesto čim prej za 30 do 90 minut potopimo v vodo, segreto med 40 in 45 stopinj Celzija.
Kljub nevarnosti velja za okusno ribo
Rdečemorsko plamenko pogosto opazijo v bližini podvodnih grebenov in na manjših globinah, kjer jo lahko srečajo tudi rekreativni potapljači in podvodni ribiči. Čeprav je zaradi strupenih bodic nevarna za rokovanje, je njeno meso užitno in po ocenah poznavalcev celo zelo okusno.
Naslednje akcije tudi pri Telašćici
V aktivnosti odstranjevanja so vključeni tudi partnerji iz Natura Jadera, Priroda Šibensko-kninske županije in Telašćica Nature Park.
Prav na območju Telašćice, kjer vrsta še ni močno razširjena, načrtujejo naslednjo poskusno akcijo izlova in dodatna usposabljanja zaposlenih. Projekt z naslovom »Krepitev nacionalnih zmogljivosti za nadzor nad rdečemorsko plamenko na Hrvaškem« vodi okoljevarstveno društvo Hippocampus ob podpori International Union for Conservation of Nature in evropskega sklada za hiter odziv na invazivne tujerodne vrste.
Cilj projekta je usposobiti zaposlene v zavarovanih območjih za varno prepoznavanje in odstranjevanje plamenke ter pripraviti nacionalne smernice za upravljanje invazivnih morskih vrst.
Medtem v slovenskem morju rdečemorska plamenka za zdaj še ni bila uradno potrjena.
