V Tržaškem zalivu, le nekaj kilometrov od slovenske obale, že več kot štiri leta stoji ena največjih in najdražjih jadrnic na svetu. Razkošno plovilo Sailing Yacht A, povezano z ruskim milijarderjem Andrejem Melničenkom, so italijanske oblasti zamrznile marca 2022 v okviru sankcij proti Rusiji. Od takrat ne pluje, a njegovo vzdrževanje po navedbah tržaškega župana Roberta Dipiazze italijanske davkoplačevalce stane približno 30.000 dolarjev na dan oziroma skoraj 11 milijonov dolarjev letno. In to še zdaleč ni edina jahta ruskih oligarhov, za katero plačuje Italija.
Jahta miruje, stroški pa se kopičijo
Čeprav plovilo ne pluje, ga ni mogoče preprosto zapustiti in prepustiti propadanju. Za njegovo ohranjanje so potrebni posadka, redno vzdrževanje tehničnih sistemov, čiščenje, varovanje in zavarovanje.
Po poročanju CNN za Sailing Yacht A skrbi približno 20 članov posadke. Med stroške sodijo tudi gorivo za delovanje generatorjev in drugi izdatki, potrebni za ohranjanje tako velikega plovila.
Tržaški župan že dlje časa opozarja, da takšno stanje ni vzdržno. Težava je predvsem v italijanski zakonodaji, ki zahteva, da se zamrznjeno premoženje ustrezno ohranja.
Če bodo sankcije nekoč odpravljene in bo lastnik želel plovilo prevzeti, bo moral poravnati stroške njegovega vzdrževanja. Toda z vsakim dodatnim letom se povečuje vprašanje, ali bo te stroške sploh mogoče povrniti.
Melničenko je sicer pravno izpodbijal ukrep in zatrjeval, da jahta ni v njegovi neposredni lasti. Italijanske oblasti so kljub temu ohranile nadzor nad plovilom.
V Toskani še ena razkošna jahta
Podobno zgodbo piše tudi superjahta Scheherazade, ki je zasidrana v pristanišču Marina di Carrara v Toskani.
Približno 142 metrov dolgo plovilo je ocenjeno na okoli 700 milijonov dolarjev. Med njegovo opremo sta dve pristajalni ploščadi za helikopterje in bazen, ki ga je mogoče spremeniti v plesišče.
Uradno lastništvo jahte je že več let predmet ugibanj. Povezujejo jo z nekdanjim vodilnim predstavnikom ruske naftne družbe Rosneft Eduardom Hudajnatovom, sodelavci pokojnega ruskega opozicijskega politika Alekseja Navalnega pa so trdili, da je njen dejanski lastnik ruski predsednik Vladimir Putin. Te trditve niso bile dokončno dokazane.
Po navedbah italijanskih medijev, ki jih povzema CNN, je bilo od zamrznitve plovila za njegovo posadko porabljenih že več kot 15 milijonov dolarjev javnih sredstev. Temu je treba prišteti še stroške varovanja.
Jahta je konec avgusta letos za nekaj ur celo zapustila pristanišče. Kot so pojasnili predstavniki družbe, pri kateri je zasidrana, je šlo za tehnične preizkuse, povezane z njenim vzdrževanjem. Plovilo se je še isti dan vrnilo.
Italija vzdržuje več jaht ruskih milijarderjev
Med zamrznjenimi plovili je tudi 64 metrov dolga Lady M, povezana z ruskim milijarderjem Aleksejem Mordašovom, pomembnim lastnikom jeklarske družbe Severstal. Zasidrana je v Imperii, stroški njenega vzdrževanja pa so po objavljenih podatkih že dosegli približno dva milijona dolarjev.
V bližini je tudi jahta Lena, povezana z ruskim poslovnežem Genadijem Timčenkom.
Vzdrževanje takšnih plovil je zahtevno tudi takrat, ko se ne uporabljajo. Poleg tehničnih pregledov je treba skrbeti za prezračevanje in klimatizacijo notranjih prostorov, da se preprečijo vlaga, plesen in poškodbe drage opreme.
Koliko so sankcije že stale Italijo?
Finančne posledice zamrznitve ruskega premoženja niso omejene zgolj na jahte.
Po podatkih, ki jih je junija 2025 objavil Reuters, je Italija po začetku ruske invazije zamrznila za približno 2,3 milijarde evrov premoženja ruskih posameznikov in podjetij. Med njim so poleg jaht tudi nepremičnine, bančna sredstva in drugo luksuzno premoženje.
Uradno evidentirani stroški upravljanja in vzdrževanja zamrznjenega premoženja so do februarja 2024 dosegli 31,7 milijona evrov. Reuters je junija 2025 ocenil, da bi lahko skupni stroški do takrat že presegli 45 milijonov evrov.
Novejši celoviti uradni podatki niso bili javno objavljeni.
Zakaj jaht preprosto ne prodajo?
Odgovor je predvsem pravne narave. Zamrznitev premoženja zaradi sankcij praviloma ne pomeni, da je država postala njegov lastnik.
Namen sankcij je sankcioniranim posameznikom preprečiti razpolaganje s premoženjem, ne pa nujno omogočiti njegove trajne zaplembe ali prodaje.
Države se zato znajdejo v zapletenem položaju: lastniki svojih jaht ne morejo uporabljati, oblasti pa morajo v številnih primerih zagotavljati, da plovila ne izgubijo vrednosti ali propadejo.
S podobnimi težavami se srečujejo tudi druge evropske države, med njimi Nemčija, Francija in Španija.
Po poročanju Financial Timesa je vrednost 15 zadržanih superjaht v Evropi zaradi poslabšanja njihovega stanja in drugih posledic dolgotrajnega mirovanja ocenjena za približno 580 milijonov evrov nižje, kot bi bila ob ustreznem vzdrževanju.
Sankcije ostajajo, vprašanje stroškov pa odprto
Italijanska premierka Giorgia Meloni še naprej zagovarja sankcije proti ruskim oligarhom, povezanim s Kremljem. Vendar se ob njihovem dolgotrajnem izvajanju odpira tudi vprašanje, kako pravično in učinkovito urediti financiranje zamrznjenega premoženja.
Primer luksuznih jaht kaže na nepričakovano posledico sankcij: premoženje, ki naj bi omejilo vpliv in finančno moč ruskih milijarderjev, lahko za države, ki ga nadzorujejo, pomeni večletno finančno obveznost.
In dokler ne bo dokončno odločeno o usodi teh plovil, bodo stroški njihovega vzdrževanja še naprej naraščali.
