Dolina je bila vedno kmetijska, imeli so živinorejo in gojili zelenjavo. V času vstopanja v EU se je večina kmetov (malih kmetov) srečala s hudimi težavami, saj jim količina izdelkov ni omogočala, da bi se prilagodili vsem predpisom EU in njihovi izdelki (siri, salame, jogurti, sokovi, mleko, zelenjava) niso bili več konkurenčni na avstrijskem trgu. Lokalni politiki so izdelali načrt, ki so ga tudi izpeljali brez velikih državnih pomoči. V svojem prostorskem načrtu so zapisali, da je dolina namenjena kmetovanju in izgradnji kolesarskih stez, obronki izgradnji hotelov (omejili so višino hotelov, ampak še vedno na mero, ki je hotelom zagotavljala uspešno dobičkonosno poslovanje) in za njimi zgradili golf igrišča (brez velikih posegov v naravo, ker so sledili naravnemu terenu). Vsi hotelirji so se morali zavezati, da bodo v hotelih pripravljali hrano iz domačih lokalnih proizvodov, tudi Coca-Cole ni moč kupiti v teh hotelih, ampak gazirano pijačo lokalnega proizvajalca. Dolina, ki je bila pred izumrtjem, je na novo zaživela. To je razvoj, ki mi je všeč. Načrtovan in pameten. Za to je potrebno znanje in želja po spremembi. Samo z nekaj strasti in željo narediti nekaj dobrega, novega so takšne spremembe možne. Po teh vatlih mogoče ni neumno ocenjevati tudi politike, ki nastopajo v našem in vašem časopisu.
Razvoj, ki mi je všeč
Sem velik zagovornik razvoja in sprememb, zato imam rad samo tiste politike, ki iščejo poti, da bi stvari spremenili na bolje. Kakšen razvoj in spremembe imam v mislih? Bom razložil s primerom doline, velike za naše štiri občine, ki leži nekje med Gradcem in Dunajem, ob meji z Madžarsko.