V različnih zgodovinskih dobah so ljudje iskali modrost in se poglabljali vanjo. Prisotna je bila v grški misli in drugih kulturah. Platon je povezal človeško modrost z božjimi idejami, iz katerih je mogoče črpati gotovost in življenjsko resnico.
Tradicionalno je značilna za zrelo dobo, če so ljudje živeli skladno s svojo vestjo, si prečistili poglede in naredili povezave med stvarmi ter mislimi. Modrost ni le vedenje in znanje o določeni stvarnosti ali procesih, ampak je predvsem celoviti pogled na življenje in delovanje. Lahko bi ga imenovali pogled od znotraj ali celo pogled z določeno oddaljenostjo. Judovsko Sveto pismo je povezalo modrost s stvarjenjem in previdnostjo.
Rimljani so razvili še en vidik modrosti. Njihova beseda ‘sapientia’ pove, da gre za sad okušanja stvarnosti. Moder je tisti, ki zna okušati sebe, da je v sozvočju s svojim osebnim jedrom in skozenj gleda na stvarnost. Nemški izraz za modrost ‘Weisheit’ izhaja iz glagola ‘wissen’, ki pomeni opaziti, videti, spoznati. Modri gledajo globlje in so pozorni na tisto, kar je v resnici pomembno. Precejšnje obdobje sem se poglabljal v modrost, ki je prisotna v ruski filozofiji in duhovni misli. Pri njihovi ‘sofiologiji’ je izpostavljena povezava nasprotji. Veliko bolj kot Zahodnjaki se trudijo za celovito misel, v katero sta vključena nebo in zemlja, božje in človeško, dobro in zlo.
Modrost je tudi način življenja, modri ljudje živijo drugače kot bedaki. Knjiga pregovorov pravi: »Modrost previdnega je v tem, da razume svojo pot, bednost norcev pa je prevara.«(14,8)
Modrosti se je treba učiti pri izkušnji ljudi. Starejši profesorji navadno podajajo snov bolj preprosto in pregledno. Za mladega človeka je koristno, da zna prisluhniti tej modrosti in se po njej ravnati. Kolikokrat so otroci zamahnili staršem, da nič ne vedo in da je svet drugačen, kot si mislijo. Toda v mnogih stvareh so se ušteli. Potrebne so nove ideje, izzivi, moda, pa tudi modrost in trdnost življenjske izkušnje. Temeljne stvari pa ostajajo na svojem mestu. Modri Sirah pravi: »Modrost ponižnega bo dvignila njegovo glavo, med velikaše ga bo posadila.«(Sir 11,1)
Modrost evangelija nas zbudi, da odpremo oči in hodimo trezno po svetu. Predvsem pa ta modrost ni le za razumsko elito, ampak je prisotna med preprostimi ljudmi in celo otroki. Ti vidijo s svojo vero bolj in globlje kot razumniki na svetu. (Lk 1,21) Tomaž Akvinski pravi, da je modrost pogled ljubezni, resnično moder je tisti, ki verjame in ljubi.
Za starejše ljudi, ki so v življenju marsikaj izkusili in se znajo izogibati prepadom ter pastem, je pomembno, da so se sprijaznili sami s seboj in našli okus v svojih sposobnostih in tudi v krhkosti, da so se pomirili s svojo zgodovino, zato se jim ni treba razkazovati in postavljati pred drugimi. Ob njih se učimo gledati globlje, spoznavamo globine svoje duše in ustvarjamo povezave. Tudi za družbo je pomembna prisotnost modrosti, ki jo imajo starejši. Ti so bolj mirni in stavijo na bistveno. K izpolnitvi najgloblje želje in resničnega miru je vabil grški Platon.
