Nešplja (Mespilus germanica) je sadno drevo ali grm, ki izvira iz jugozahodne Azije in Kavkaza, od tam pa so jo že stari Rimljani razširili po vsej Evropi. Z njimi je prišla tudi na naše ozemlje, kjer se je najprej udomačila v furlanskih in istrskih pokrajinah, nato pa postopoma razširila po vsej Primorski. Srednjeveški samostani so jo pogosto gojili kot zdravilno in sadno rastlino, kasneje pa je postala nepogrešljiv del kmečkih vrtov. Sadež je rjavkast in spominja na mešanico hruške ter jabolka s čežanasto sredico ter veliko muho. Ko dozori, je zelo trd in kisel, užiten postane šele, ko ga zmehča zmrzal. Zato pravijo, da dozori šele po prvem snegu. Različna ljudstva jo gojijo že 3000 let; v antiki in srednjem veku je bila pomembno sadno drevo, kasneje pa so jo pričele izpodrivati druge vrste.
Danes nešpljo najdemo predvsem na Goriškem, v Brdih, Vipavski dolini ter na Obali. Najraje ima blago sredozemsko podnebje, toplo lego in odcedna, nekoliko apnenčasta tla. Dobro prenaša sušo, zato je primerna za območja, kjer druge sadne vrste včasih odpovejo. Nešplja je skromno in nezahtevno drevo (grm), visoko od tri do pet metrov. Spomladi, med cvetenjem, jo krasijo veliki beli cvetovi, podobni jablani. Obrodi jeseni, vendar plodov ne obiramo takoj – užitni postanejo šele po mrazu, ko se zmehčajo in porjavijo.
Ko so plodovi mehki, postanejo sladko-kisli in rahlo spominjajo na jabolčno kašo z oreščkasto aromo. Uporabimo jih lahko za marmelade, želeje in kompote, žganje ali likerje, sadne omake za pečeno meso, ali pa jih preprosto jemo z žlico – kot naravno sladico.
Nešplje niso le okusne – so tudi zdravilne. Bogate so z vitaminom C, tanini in vlakninami, ki blagodejno vplivajo na prebavo. V ljudskem zdravilstvu so poparek iz posušenih listov uporabljali za blaženje driske in vnetij ustne votline, plodove pa kot naravno pomoč pri razstrupljanju telesa.
Zanimivo: v nekaterih krajih so nešplje imenovali tudi “sadež potrpežljivosti”, saj jih je treba pustiti, da »dozorijo« po obiranju. Le tisti, ki zna čakati, lahko uživa njihovo pravo sladkost.
