Dodajte nas med prednostne vire v Googlu in spremljajte naše najnovejše vsebine.

Simptomi kožnega raka: 7 sprememb na koži, ki jih ne smete prezreti

Nova sprememba na koži, znamenje, ki spreminja velikost, obliko ali barvo, ter rana, ki se ne zaceli, sodijo med najpogostejše simptome kožnega raka. Dermatologi opozarjajo, da zgodnje odkrivanje bistveno poveča možnosti za uspešno zdravljenje.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Poletje je čas, ko več časa preživimo na soncu, hkrati pa tudi obdobje, ko lažje opazimo spremembe na svoji koži. Večina je nenevarnih, nekatere pa so lahko prvi znak kožnega raka, ene najpogostejših oblik raka pri ljudeh.

Dobra novica je, da je bolezen ob pravočasnem odkritju v večini primerov zelo uspešno ozdravljiva. Prav zato dermatologi svetujejo, da redno spremljamo znamenja in druge spremembe na koži ter ob vsakem sumu čim prej poiščemo strokovni nasvet.

Kaj je kožni rak?

Kožni rak nastane, ko se kožne celice začnejo nenadzorovano razmnoževati. Najpogostejši razlog za to so poškodbe DNK, ki jih povzroča ultravijolično (UV) sevanje sonca.

Nekatere spremembe ostanejo benigne in ne predstavljajo večje nevarnosti, druge pa postanejo maligne ter se lahko razširijo v okoliška tkiva ali celo druge dele telesa. Prav zato je zgodnje odkrivanje izjemno pomembno.

Tri najpogostejše oblike bolezni

Med najpogostejše vrste kožnega raka sodijo:

bazalnocelični karcinom, ki nastane v bazalnih celicah povrhnjice,
ploščatocelični karcinom, ki se razvije iz ploščatih celic kože,
melanom, najagresivnejša oblika kožnega raka, ki nastane iz melanocitov – celic, odgovornih za tvorbo kožnega pigmenta.

Prav melanom predstavlja največjo nevarnost, saj se lahko razširi tudi na druge organe.

kožni rak

Sedem opozorilnih znakov, ki jih ne gre prezreti

Dermatologi opozarjajo, da je treba biti posebej pozoren na naslednje spremembe:

pojav novega znamenja ali spremembo obstoječega znamenja,
znamenje, ki spreminja velikost, obliko ali barvo oziroma začne krvaveti,
belkasto bunčico na obrazu, vratu ali ušesih,
rožnato, rdečkasto ali rjavkasto liso oziroma zatrdlino,
predel kože, ki spominja na brazgotino,
rano, ki se ne zaceli ali se po zacelitvi ponovno pojavi,
hrapavo in luskasto spremembo, ki srbi, krvavi ali se prekriva s krastami.

Če opazite katero od teh sprememb, je priporočljivo obiskati osebnega zdravnika ali dermatologa.

Pravilo ABCDE lahko reši življenje

Pri melanomu zdravniki priporočajo uporabo preprostega pravila ABCDE, s katerim lahko sami ocenimo, ali je znamenje sumljivo.

Pozorni bodite na:

A – Asimetrijo (znamenje nima pravilne oblike),

B – Robove (so nepravilni ali zabrisani),

C – Barvo (v enem znamenju se pojavlja več različnih odtenkov),

D – Premer (več kot šest milimetrov),

E – Evolucijo, torej spreminjanje velikosti, oblike ali barve. Prav slednje velja za najpomembnejši opozorilni znak.

Vsaka oblika je lahko videti drugače

Bazalnocelični karcinom se najpogosteje pojavi na predelih, ki so najbolj izpostavljeni soncu – na obrazu, vratu, ušesih in rokah. Videti je lahko kot sijoča bunčica, brazgotini podobna sprememba ali rana, ki se ne zaceli.

Ploščatocelični karcinom se običajno kaže kot čvrsta rdeča zatrdlina ali luskasta sprememba z nepravilnimi robovi, ki lahko srbi ali boli.

Melanom pa se lahko razvije kjer koli na telesu. Pogosto se začne kot sprememba že obstoječega znamenja, lahko pa se pojavi tudi kot nova temna lisa z nepravilnimi robovi. Pri ljudeh s temnejšo poltjo se pogosteje razvije na dlaneh, podplatih ali celo na sluznicah.

kožni rak

Kdo je najbolj ogrožen?

Največje tveganje imajo ljudje, ki:

veliko časa preživijo na soncu,
so v preteklosti utrpeli sončne opekline, zlasti z mehurji,
uporabljajo solarij,
imajo svetlo polt, svetle oči ali rdeče oziroma svetle lase,
imajo veliko znamenj ali znamenja nepravilnih oblik,
imajo aktinično keratozo, ki velja za predrakavo spremembo kože,
imajo v družini primere kožnega raka,
jemljejo zdravila, ki oslabijo imunski sistem,
so bili zdravljeni z UV-svetlobo zaradi kožnih bolezni, kot sta luskavica ali ekcem.

Po podatkih strokovnjakov je kožni rak pred 50. letom nekoliko pogostejši pri ženskah, po tej starosti pa pogosteje prizadene moške.

Sonce je največji dejavnik tveganja

Čeprav je sončna svetloba pomemben vir vitamina D, pretirano izpostavljanje UV-žarkom močno poveča tveganje za nastanek kožnega raka. Dermatologi zato svetujejo uporabo zaščitnih krem z visokim zaščitnim faktorjem, nošenje pokrival in izogibanje soncu v času njegove največje moči.

Najpomembneje pa je, da svojo kožo redno opazujete. Nova sprememba, ki ne izgine ali se sčasoma spreminja, je dovolj dober razlog za obisk dermatologa. Pri kožnem raku namreč pogosto velja pravilo, da lahko nekaj minut, namenjenih pregledu kože, pomeni veliko razliko pri uspešnosti zdravljenja.