Ko nam uspe izgubiti nekaj kilogramov, pogosto rečemo, da smo »pokurili maščobo«. Toda ta izraz ne pojasni, kam je maščoba dejansko odšla.
Če se je zmanjšala količina maščobnega tkiva v našem telesu, so morali atomi, iz katerih je bila sestavljena, nekam oditi. In čeprav bi marsikdo najprej pomislil na znojenje ali izločanje, ima pri tem najpomembnejšo vlogo organ, ki ga s hujšanjem običajno sploh ne povezujemo – pljuča.
Kaj se zgodi z maščobo, ko jo telo začne porabljati?
Človeško telo odvečno energijo shranjuje predvsem v obliki trigliceridov, ki se kopičijo v maščobnih celicah.
Ko telo potrebuje energijo, lahko poseže po teh zalogah. Trigliceridi se razgradijo, maščobne kisline pa se v celicah vključijo v presnovne procese, pri katerih sodeluje tudi kisik.
Med temi procesi se sprošča energija, ki jo telo potrebuje za delovanje organov, vzdrževanje telesne temperature in telesno dejavnost.
Toda maščoba se pri tem ne spremeni zgolj v energijo.
Njeni atomi sodelujejo v kemičnih reakcijah, pri katerih nastajata predvsem ogljikov dioksid in voda. Prav v teh dveh oblikah nato zapustijo telo.
Kar 84 odstotkov mase porabljene maščobe izločimo skozi pljuča
Raziskovalca Ruben Meerman in Andrew Brown sta leta 2014 v znanstveni reviji The BMJ objavila izračun, s katerim sta pojasnila, kam odide masa maščobe, ko jo telo presnovi.
Ugotovila sta, da približno 84 odstotkov mase presnovljene maščobe zapusti telo v obliki ogljikovega dioksida, ki ga izdihamo.
Preostalih približno 16 odstotkov se pretvori v vodo, ki jo telo izloči z urinom, znojem, izdihanim zrakom in drugimi telesnimi tekočinami.
To pomeni, da so pljuča glavni organ, skozi katerega iz telesa odhaja masa porabljene maščobe.
Podatek je na prvi pogled presenetljiv, vendar gre za povsem običajen biokemični proces, ki v našem telesu poteka neprestano.
Kaj to pomeni pri izgubi desetih kilogramov maščobe?
Raziskovalca sta postopek ponazorila s primerom desetih kilogramov telesne maščobe.
Če telo presnovi deset kilogramov trigliceridov, približno 8,4 kilograma njihove začetne mase zapusti telo kot del ogljikovega dioksida, približno 1,6 kilograma pa kot del vode.
Pri tem je pomembna podrobnost: to ne pomeni, da nastane samo 8,4 kilograma ogljikovega dioksida.
Pri presnovi sodeluje tudi kisik, ki ga vdihnemo. Zato je skupna masa nastalega ogljikovega dioksida večja od mase ogljika in drugih atomov, ki so izvirali iz maščobe.
Izračun tako pojasnjuje, kam odidejo atomi maščobe, ne pa, da bi deset kilogramov izgubljene telesne teže vedno pomenilo deset kilogramov porabljene maščobe.
Ali lahko torej shujšamo s hitrejšim dihanjem?
Če večino mase porabljene maščobe izdihamo, se ponuja zanimivo vprašanje: bi lahko hujšanje pospešili tako, da bi preprosto dihali hitreje?
Odgovor je ne.
Hitrejše dihanje samo po sebi ne pomeni, da telo porablja več maščobnih zalog.
Ko smo telesno dejavni, naše mišice potrebujejo več energije. Presnova se poveča, zato telo porabi več kisika in proizvede več ogljikovega dioksida. Posledično začnemo dihati hitreje in globlje.
Povečano dihanje je torej povezano s povečano presnovno aktivnostjo, ne pa samostojen način izgubljanja maščobe.
Namerno pretirano hitro dihanje oziroma hiperventilacija lahko povzroči omotico, mravljinčenje in druge neprijetne simptome, zato ni primerna metoda za hujšanje.
Zakaj potem med vadbo izgubljamo težo tudi z znojenjem?
Med telesno dejavnostjo lahko tehtnica pokaže manj kilogramov že po enem samem treningu. Toda to še ne pomeni, da smo v tako kratkem času izgubili ustrezno količino telesne maščobe.
Z znojenjem telo predvsem uravnava svojo temperaturo. Pri tem izgublja vodo in elektrolite.
Če po intenzivni vadbi tehtamo manj, je lahko pomemben del razlike posledica izgubljene tekočine, ki jo bomo nadomestili s pitjem.
Izguba telesne vode zato ni enaka izgubi maščobe.
Podobno lahko na telesno težo kratkoročno vplivajo tudi količina zaužite hrane, vsebina prebavil in zaloge glikogena, ki v telesu vežejo vodo.
Zato dnevna nihanja na tehtnici niso vedno zanesljiv pokazatelj sprememb maščobnega tkiva.
Kaj je torej pomembno za izgubo telesne maščobe?
Čeprav je odgovor na vprašanje, kam odide maščoba, nekoliko nepričakovan, ostajajo osnovni mehanizmi njenega zmanjševanja enaki.
Telo mora skozi daljše obdobje porabiti več energije, kot je dobi s hrano in pijačo. Takrat lahko za pokrivanje svojih potreb v večji meri uporablja shranjene energijske zaloge.
Pri tem imajo pomembno vlogo prehranske navade, redna telesna dejavnost, zadosten spanec in druge okoliščine, ki vplivajo na telesno težo.
Koristna je tudi vadba za moč, saj pomaga ohranjati mišično maso med hujšanjem.
Strokovnjaki klinike Cleveland Clinic poudarjajo, da sta za dolgoročno uravnavanje telesne teže pomembna tako prehrana kot gibanje. Pri tem pa se posamezniki razlikujejo in ni enega samega pristopa, ki bi enako ustrezal vsem.
Maščoba torej ne izgine – zapusti naše telo
Ko govorimo o »kurjenju maščob«, si pogosto predstavljamo, da se maščoba spremeni v toploto ali energijo in preprosto izgine.
V resnici pa se pri njeni presnovi sprošča energija, atomi maščobe pa se prerazporedijo v nove snovi, ki jih telo izloči.
In največji del njihove mase zapusti naše telo z vsakim izdihom.
Naslednjič, ko boste slišali, da je nekdo »pokuril« nekaj kilogramov maščobe, boste torej vedeli, da ima pri tem pomembno vlogo tudi nekaj tako vsakdanjega, kot je dihanje.
