Sedaj ugotavljamo, da je turistov preveč in da nimamo ne zanje, ne zase, ne za dnevne obiskovalce dovolj parkirnih mest in prostora v gostilnah. Slaba ponudba na novi koprski plaži, čevapčiči v Portorožu, »narodnjaki« na Titovem trgu, Portoroška noč v Avditoriju, preveč/premalo velikih potniških križark pred Piranom in Koprom, 40.000 obiskovalcev na Ribiškem prazniku v Izoli in v Kopru brez svoje velike žurke, v piranski občini velike prireditve v zaprtem prostoru, mestna središča brez avtomobilov, a tako se obisk obrtnikov v mestnih središčih spremeni v dooolgo potovanje (vožnja z avtobusom od Lucije do Pirana lahko traja tudi eno uro). Verjetno bi še lahko naštel teme, o katerih ima vsak svoje močno prepričanje.
Na Hrvaškem so ugotovili, da imajo manj gostov kot pred letom, a so vseeno zaslužili več, zato sem prepričan, da bo tema letošnjih pogovorov manj je lahko več. V vsem tem pa je jasno eno: ne vemo (in nismo edini) kako naprej. Zime ob morju so lepe. Življenje začne teči počasneje. Idealen čas za razmislek in vsaj poskus ugotoviti, kako naprej. Če tega ne bo, naslednje leto ob tem času ponovno natisnem ta, isti uvodnik.
