Črke č, š in ž so samoumeven del slovenske abecede. Toda pri izdajanju zdravstvenih dokumentov v Italiji njihovo pravilno zapisovanje očitno še vedno ni povsem urejeno.
Kot poroča Primorski dnevnik, so o tej težavi v četrtek, 5. novembra, razpravljali na srečanju predstavnikov slovenske narodne skupnosti s tržaškim prefektom Giuseppejem Petronzijem.
Sestanka so se udeležili predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO), tržaški župan Roberto Dipiazza ter predstavniki zdravstvenega podjetja ASUGI in deželne informacijske družbe Insiel.
Težava ni v črkah, temveč v povezovanju podatkovnih baz
Na srečanju so predstavniki družbe Insiel pojasnili, da zapleti pri izpisovanju slovenskih znakov v zdravstvenih potrdilih in drugih dokumentih še niso odpravljeni.
Po njihovih pojasnilih je težava povezana z neusklajenim delovanjem dveh podatkovnih baz, ki ju uporablja deželni zdravstveni sistem.
Predstavili so tudi videonavodila za pravilno vnašanje posebnih znakov, med drugim slovenskih šumnikov.
Vendar samo pravilno vnašanje črk očitno še ne zadostuje, če se podatki med informacijskimi sistemi ne prenašajo ustrezno.
Za ljudi s slovenskimi imeni in priimki to ni zgolj tehnična podrobnost. Pravilno zapisano osebno ime je pomembno za identifikacijo posameznika in doslednost njegovih uradnih podatkov.
Slovenščina na občinskih uradih ni vedno zagotovljena
Druga tema srečanja je bila možnost uporabe slovenskega jezika pri poslovanju z Občino Trst.
Po poročanju Primorskega dnevnika so predstavniki slovenske skupnosti ponovno opozorili, da zaradi nezadostnega števila prevajalcev uporaba slovenščine v obeh kraških rajonskih svetih ni vedno zagotovljena.
Na težavo so opozorili tudi tržaškega župana Roberta Dipiazzo.
Gre za vprašanje, ki presega zgolj praktično sporazumevanje. Slovenska narodna skupnost v Italiji ima namreč zakonsko priznane jezikovne pravice, njihovo dejansko uresničevanje pa je odvisno tudi od organizacije in delovanja pristojnih ustanov.
Jezikovne pravice morajo delovati tudi v praksi
Italija je leta 2001 sprejela zakon št. 38 o zaščiti slovenske jezikovne manjšine, ki predstavlja pomembno pravno podlago za varovanje slovenščine na območjih tradicionalne poselitve Slovencev.
Toda obstoj zakonskih določb sam po sebi še ne pomeni, da lahko posamezniki svoje pravice vedno brez težav uveljavljajo.
Primeri, kot sta nepravilno izpisovanje slovenskih imen in pomanjkanje jezikovne podpore na uradih, kažejo, da je pomembno tudi njihovo izvajanje v vsakdanjem življenju.
Srečanje na tržaški prefekturi je tako ponovno odprlo vprašanje, kako zagotoviti, da slovenščina ne bo prisotna le v zakonih in uradnih zavezah, temveč tudi pri vsakodnevnem poslovanju javnih ustanov.
