Sum, da se je hotel nekdo okoristititi. Sum, da v ospredju ni bilo reševanje prostorske stiske, temveč dober posel. Dober posel predsvem za vpletene, za vplivne politike. Litijska 51 je tako postregla z vsem, kar je narobe v naši politiki. Najlažje je to ponazoriti s tremi slovenskimi pregovori: Kuj železo dokler je vroče, Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade in Ponoči so vse krave črne. Vsi v politiki se obnašajo v slogu kovanja železa, ki je vroče. Nikoli ne veš, kdaj boš izgubil funkcijo in svoj vpliv, zato je potrebno v relativno kratkem času kar se da učinkovito servisirati svoje interese. Ti so po pravilu materialne narave. Nekaj kupiti ceneje, nekoga prehiteti ali dobiti kakšno provizijo. Bančni računi v tujini so že del slovenske politične mitologije. Skratka, ker je čas prisvajanja omejen, postanejo akterji vse bolj požrešni. Nič več samo ovojnica ali kakšen zastonj izlet v eksotične kraje, temveč bančna nakazila, ki se že merijo v sedemmestnih številih. Nič več pohvala in zadovoljstvo državljanov, temveč čim več nagrabljenega in prisvojenega.
Drugi pregovor: »Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade,« je na prvi pogled pravičniški konec zgodbe. Od otroštva naprej nas učijo tako. Ne želi drugemu nič slabega, saj se ti bo to vrnilo dvojno. V aferi na Litijski se velikokrat namiguje, da je celo zadevo zakuhala najmočnejša koalicijska stranka, ki je hotela oslabiti drugo koalicijsko partnerico. Rezultat so pokazale javnomnenjske ankete. Resda SD danes ne bi prišla niti v parlament več, bi pa tudi Svoboda doživela veličastni poraz proti najmočnejši opozicijski stranki. Skratka, res je ena stranka padla v brezno, vendar je zraven potegnila še drugo. Kaj žene stratege in ideologe strank v ta skorajda že samomorilski pohod, lahko le ugibamo. Drži dejstvo, da se vsakemu na vrhu malo zmeša, dobi višinsko bolezen in ne zna več oceniti situacije spodaj, pa še kakšni prišepetovalci imajo svoje računice.
Tretji pregovor, da so v temi vse krave črne, pa le potrjuje stereotip, ki je zajel naš prostor. Vsi politkiki so enaki. Vsi enako pokvarjeni in vsi enako hitro pozabijo na svoje obljube. Vsi sladki z besedami in neučinkoviti z dejanji. Vedno se zgovarjajo na druge in vedno so sami nedolžni. V aferi na Litijski je bilo prav smešno gledati, kako se odgovorni obtožujejo. Še do včeraj najboljši sodelavci in prijatelji, od danes največji sovražniki. Ravno zato bo izplen jasen. Nam, volilcem se bo vse skupaj priskutilo do te mere, da bomo izstopili s tega vlaka. Glasovali bomo samo še iz jeze ali pa celo nehali glasovati. Zakaj bi oddajali svoje glasove, če so pa vsi ista pašta?
