Amerika je za časom! Dobesedno in že več kot 130 let. Od leta 1884, ko so Američani na Mednarodni konferenci v Washingtonu izgubili bitko, da bi uveljavili lastni ničelni meridian.
Zmagal je Greenwich, oziroma Velika Britanija, takratna pomorsko-trgovska velesila. Američani so za svoj meridian izbrali Belo hišo, vzdolžni meridian pa potegnili približno 2,5 kilometra višje, po 16. ulici, do bodočega Meridian Hill parka. Toda Združenje železnic se je pridružilo ladjarjem in glasovalo za enotni čas. Tako je Amerika že ob svojem začetku zaostala za časom. Vzhodna obala pet, zahodna pa celo osem ur za GMT. Za Evropejce je bila sprva časovna razlika zanemarljiva.
Še več. Ker smo imeli do konca 20. stoletja Ameriko za kulturno in ekonomsko-tehnično referenco, smo v njej videli horizont. Potem pa je prišla globalizacija in vse skupaj postavila na noge. Za poslovanje medijev, bank, trgov in borz, so postale pomebne ure in minute. Poslovneži so morali čakati na odrtje Wall Streeta do štirih popoldan. Enako si moral, če si želel govoriti s Tokyom, ali poročati o Tiananmenu, vstati zelo zgodaj. Ko pa sem se ob zatonu novinarstva preselil v New York, sem prvič opazil, da Amerika v cikličnem svetu informacij visi na repu. Zbudi se zadnja, ko se je svet že zgodil. Je to razlog, da se ZDA ukvarjajo pretežno s samimi sabo? New York Times problem rešuje z daljšimi in poglobljenimi članki, ker preprosto ne more tekmovati na trgu aktualnih mednarodnih novic.
Po drugi strani pa evropski dopisniki, zaradi rokov oddaj tekstov, o Ameriki poročajo zgolj o tistem, kar se je zgodilo dan pred tem. Greenwich razpolavlja svet in oddaljuje kontitente, namesto da bi jih povezoval. Tako je bilo včasih. Zdaj je še huje. Medtem ko se vi, dragi prebivalci Obale, raztegujete na soncu, kolesarite in sploh uživate ob kavi ali kozarcu vina na vrtu restavracij, vam mi zavidamo, ker smo znova v zamudi. Ne zaradi tistih nekaj ur zamika, ki se s potovanjem koronavirusa zavlečejo v dva tedna. Ne. Mi tukaj sploh ne vemo kje smo. Vodenje države je prevzel virus. Pravzaprav gre za državljansko vojno med dvema virusoma; virusom Covid-19 in Donaldom Trumpom. Slednji se je do sredine marca obnašal, kot da korone ni. Kasneje si je premislil in dejal, da je prava figa, če za okužbo umre 240.000 Američanov, ker jih bo več preživelo. Sredi pandemije je Trump dobil preblisk in svetoval, naj Američani, v pomanjkanju cepiva, mask in ventilatorjev, začnejo uživati hydroxychloroquine, zdravilo proti astmi, katerega stranski učinek so srčne težave. Bojda pomaga, je trdil Trump, ki je delničar prozvajalca hydroxychloroquina. Zadnji Trumpov zmagovalni predlog je bil, naj se ljudstvo cepi s Lysolom in nekaterimi ostalimi čistili, ki lahko dezifencirajo okužbo z virusom. V katerem času živimo, je to res zgolj šest ur za Evropo?
Andrej Mrevlje
