SRČNI INFARKT – SAŠU V SPOMIN, MORDA KOMU V OPOMIN

V Sloveniji je pri vsakem enajstem umrlem vzrok smrti srčni infarkt. Trije od petih so moški, najmlajši pokojni so stari nekaj nad 35 let, tretjina vseh umrlih je mlajših od 65 let. Srčni infarkt ne izbira po spolu in ne po starosti! Zapora, slaba dva milimetra ozkih koronarnih žil s strdkom, je lahko usodna.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Najbolj značilen znak srčnega infarkta je zelo huda in stiskajoča bolečina za prsnico, na sredini med prsnima bradavicama. Lahko se širi v vrat, levo ramo in roko, ni odvisna od položaja telesa ali dihanja, običajno traja več minut. Na žalost se tako pojavi le v polovici primerov, pri sladkornih bolnikih se bolečina morda sploh ne pojavi. Nujno je poklicati 112, mirovati in pričeti zdravljenje s 500 miligrami acetilsalicilne kisline za preprečevanje rasti strdka v koronarni žili.

 

Najhujša oblika srčnega infarkta je nenadna srčna smrt, najpogosteje vsled plapolanja prekatov s praktično zaustavitvijo srca. Prisotni moramo nemudoma začeti oživljati in premostiti kritični čas do prihoda reševalne ekipe, prevoza do interventnih centrov za rekanalizacijo zaprte koronarne žile.

 

Srčni infarkt naj bi v polovici primerov udaril nenadoma, bistveno pogosteje pri osebah s številnimi dejavniki tveganja, prirojenimi in pridobljenimi. Predvsem tisti z danimi in prirojenimi dejavniki tveganja, kot so družinska obremenitev, povišan krvni pritisk in sladkorna bolezen, bi morali bistveno bolje obvladovati pridobljene dejavnike tveganja. Kajenje, prekomerna telesna teža, prenizka telesna aktivnost in neprimerna prehrana so hitro obvladljivi in rešljivi. Vsak sedmi kadilec s povišanim krvnim pritiskom in holesterolom bo v desetih letih razvil koronarno bolezen in živi 16-krat bolj tvegano kot oni brez teh treh dejavnikov tveganja. Ko k vsemu temu dodamo še negativen in neobvladljiv stres, je začaran krog ateroskleroze lahko poguben.

 

Prav iskanje ogroženih v okviru izjemno uspešnega nacionalnega programa je izboljšala kakovost življenja in rešila prenekatero smrt. Verjetno bodo potrebni še bolj usmerjeni zdravniški pregledi s tankočutnim pogovorom, določitvijo krvnega sladkorja, holesterola, krvnega pritiska, posnetka EKG, obremenitvenega testiranja in preostalih preiskav. Usmerjeni v nižje starostne skupine in tvegane poklice, tiste z izjemno visoko izpostavljenostjo stresu. Med te gotovo sodijo vsi nastopajoči, zabavljači, performerji …

Naj še sam nekaj naredim, zato bom s soglasjem Katje Pegan začel pri zaposlenih v Gledališču Koper.

Dragi nam Sašo Hribar, morda res nisi bil najboljši, a boljšega od tebe ne bo nikoli! Počivaj v smehu!